Predvidevali bi, da bi revijo, ki ljudem pomaga pri globljem doživljanju bogoslužja in poglobljenemu stiku z Bogom, ustanovil kakšen redovnik. Pa ni tako! Njen ustanovitelj je Pierre Marie Dumont, francoski laik, oče dvanajstih otrok. Maša mu je bila vir moči za življenje, zato se mu je zdelo potrebno, da katoličani to resnico postavljajo bolj v ospredje in da se srečujejo z božjo besedo tudi takrat, ko ne morejo biti pri maši. Ta mednarodna revija, ki izhaja že v več svetovnih jezikih, je odslej na voljo tudi v slovenščini. Ureja jo frančiškan p. Miran Špelič.

V reviji lahko poleg vsakodnevne jutranje in večerne molitve, ki je oblikovana po vzoru molitvenega bogoslužja (brevirja), najdemo mašna besedila za vsak dan, za ves mesec pa je skupna molitev pred spanjem in blagoslov. Vsakemu dnevu je dodan življenjepis svetnika ali meditacija, del besedil je prevedenih, del pa jih prispevajo slovenski pisci. Revija Magnificat (po latinskih besedah Moja duša poveličuje Gospoda) bo izhajala vsak mesec.

Med počitnicami potekajo po številnih župnijah oratoriji, ki pritegnejo veliko število otrok. Pod vodstvom mladih animatorjev se družijo v molitvi, petju, igrah in drugih dejavnostih. Kdo je začetnik te oblike krščanske vzgoje? (Rajko)

Zamisel se je porodila v glavi in srcu sv. Janeza Boska (1815–1888), ustanovitelja salezijancev in velikega apostola (moške) mladine. V mestu Turinu, kjer je deloval kot mlad duhovnik, je srečeval fante, ki niso imeli ne dela ne doma. Lakota jih je prisilila, da so kradli in počenjali marsikaj slabega. Don Boško je spoznal, da je te fante mogoče rešiti samo tako, da jih duhovnik ob nedeljah in praznikih zbira okoli sebe in jim nudi primerno razvedrilo, obenem pa najde tudi primerno vajensko mesto, naredi z mojstrom ustrezno delovno pogodbo ter jim da možnost stanovati in se vzgajati v posebnih, prav zanje ustanovljenih zavodih. Don Bosko jih je imenoval 'oratorije'. Prvi je zaživel 8. decembra 1841 v Turinu. Oratoriji po župnijah seveda niso 'zavodi', temveč druženje otrok in mladih po načelih sv. Janeza Boska. (sč)

Ime Rafael je med moškimi imeni v Sloveniji na 195. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo z imenom Rafael poimenovanih 779 (2008: 800; 1994: 1102; 1971: 1306). Manj pogosta je bila različica: Rafko (2010: 153; 1994: 156; 1971: 256). Ženska oblika imena Rafael je Rafaela (2010: 197; 2008: 204; 1994: 273; 1971: 309), različica Rafka pa se uporablja večinoma kot klicna oblika.

God:
• 29. september
• 19. november

Rafael je svetopisemsko ime, ki je prišlo k nam prek latinskega Raphael in grškega Rhafaē´l iz hebrejskega Rafaél z nekdanjim pomenom 'Bog je ozdravil' ali 'Bog zdravi'. Sestavina -el v imenu Rafael pomeni 'Bog'.

Po stari zavezi je Rafael eden od nadangelov, o katerem poroča svetopisemska Tobijeva knjiga. Velja za zavetnika lekarnarjev, rudarjev, krovcev, bolnikov, romarjev, popotnikov, mornarjev ter proti boleznim oči in kugi. Po novem je Rafael v koledarju skupaj z nadangeloma Mihaelom in Gabrijelom 29. septembra (prej je bil sam 24. oktobra). Takrat lahko godujejo tudi osebe z imenom Rafaela. Rafaeli in Rafaele pa lahko godujejo še 19. novembra, ko je v koledarju Rafael Jozef Kalinowski, poljski redovnik.

Med najpogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji je ime Mihael na 70. mestu. Konec leta 2008 sta bili s tem imenom pomenovani 3702 (1971: 4242; 1994: 4404) osebi. Različice imena Mihael so: Miha (2008: 8506; 1994: 6072; 1971: 2528), Mihec (2008: 77), Miša (10), Mišel (142). Ženske oblike: Mihaela (2008: 2403; 1994: 2635; 1971: 1877), Mihela (2008: 197), Mihelca (108), Miša (229), Mišela (24).

God:
• 9. februar
• 10. april
• 14. maj
• 23. maj
• 29. september
• 30. september
• 1. oktober
• 11. oktober

Ime Mihael izhaja prek latinskega in grškega Michael iz hebrejskega imena Mihaél z nekdanjim pomenom 'kdor je kakor bog' (natančneje Mi-ha-el 'kdo kot bog'). Imena s končno sestavino ‑el 'bog' so še Emanuel, Ezekijel, Gabrijel, Rafael, Samuel. Po letu 1971 je ob rahlem upadanju daljše oblike Mihael postopoma prihajala v modo krajša oblika Miha, ki je do leta 2008 statistično močno prehitela izhodiščno obliko.

Iz imena Mihael in njegovih različic so nastali priimki Mihalič, Mihel, Mihelač, Mihelak, Mihelčič, Mihelič, Mihelin, Mihevc, Miško.

Svetopisemski Mihael je eden od treh glavnih angelov, ki so znani po imenu, zmagovalec nad satanom, spremljevalec duš umrlih na oni svet in po ljudski veri tehtalec duš. Skupaj z nadangeloma Gabrijelom in Rafaelom je v koledarju 29. septembra. Sv. Mihael velja za zavetnika katoliške cerkve, nemškega naroda, ubogih duš, lekarnarjev, preizkuševalcev mer in trgovcev (zaradi tehtnice), pekov, radijcev, vitezov, vojakov in umirajočih, pa tudi za zaščitnika proti blisku in neurju, za dobro smrt itd.

Ime Miha je v ljudskih posmehuljah, ki se začenjajo: Miha Mehav / Konje kovav... Miha / gleda s petriha... Miha / Kašo piha itd.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Matej na 13. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 s tem imenom poimenovanih 11484 (leta 1971: 900; 1980: 4080; 1994: 9797) oseb. Podatki kažejo, da je bilo ime Matej kar tri desetletja zelo v modi in da je zanimanje zanj nekoliko upadlo šele v zadnjem desetletju. Statistično opazna so tudi izvorno sorodna imena, kot so Matevž (2006: 2466, 91. mesto), Matija (3611, 68. mesto), Matjaž (9722, 20. mesto). Zelo pogosta je tudi ženska oblika Mateja (10524, 8. mesto), precej manj pa njene različice Matea (32), Matejka (803, 206. mesto), Tea (1392, 149. mesto), Teja (2192, 118. mesto), Tejka (16).

God:
• 21. september
• 24. november

Ime Matej izhaja iz latinskega imena Mathaeus, to pa tako kot Mathias prek grških imenskih oblik Mattháios in Matthías iz hebrejskega imena Mattitjáhu. To je zloženo iz hebrejskih besed matt 'dan, dar' in jah 'bog'. Njegov prvotni pomen je bil 'dan od boga' ali 'božji dar'. Glede na to je ime Matej po sestavi in pomenu sorodno z imeni Doroteja, Teodor, Bogdan, Božidar. Po obliki je slovensko Matej glede na latinsko ime Mathaeus krajša oblika, Matevž pa daljša, podobno kot Matija in Matjaž iz latinskega Mathias. Ženska oblika Matejka je tvorjenka na ‑ka iz imena Mateja, skrajšane oblike Tea, Teja in Tejka pa lahko izhajajo tudi iz imen Doroteja in Teodora.

Iz imena Matej in njegovih različic so nastali priimki Mate, Matek, Matelič, Matevžič, Matič, Matjašič, Matej, Matejčič itd.

Kot svetopisemska oseba je bil Matej ali Matevž mitninar v Kafarnaumu. Po Jezusovem pozivu je postal apostol. Po njem je poimenovan Matejev evangelij. Njegov simbol je angel, medtem ko imajo evangelisti Marko, Luka in Janez za simbole leva, vola in orla. Matej velja za zavetnika finančnih, carinskih in davčnih uradnikov, menjalcev, knjigovodij (v koledarju 21. septembra). V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Matevža in ena sv. Mateja.

Matevž je v dveh ljudskih vremenskih pregovorih: Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen. Kakor je vreme na Jožefovo, bo do sv. Matevža in kakor je na sv. Matevža, bo na sv. Jožefa.

Med več kot 40.000 imeni v Sloveniji je ime Evstahij na 1381. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 s tem imenom poimenovanih 20 (1971: 45; 1994: 30) oseb. Pogostejša je bila možna skrajšana oblika Staš (1971: 12; 1994: 101; 2008: 310), manj pogosti pa obliki Stašo (17) in Staško (13). Zelo redka je ženska oblika Evstahija, pogostejša od vseh oblik pa možna skrajšana oblika Staša (2008: 560; 1994: 394), redka pa tvorjenka Staška (11).

God:
• 21. februar
• 24. april
• 28. julij
• 20. september
• 25. oktober
• 20. november

Ime Evstahij izhaja iz latinskega imena Eustachius z različico Eustatius, to pa iz grškega Eustáhios, ki je zloženo iz besed éu 'dobro, prav, srečno, lepo' in stáhys 'klas, sad, zarod, otrok'. Sestavino éu- imajo tudi imena Evfemija, Evlalija, Evzebij itd. Imeni Stašo in Staško sta lahko tudi skrajšani obliki iz imena Stanislav. Enako velja za ženski obliki Staša in Staška, ki sta lahko nastali po krajšanju iz imena Stanislava. Ta možnost je zelo verjetna tudi zato, ker sta imeni Stanislav in Stanislava veliko pogostejši kot Evstahij in Evstahija.

V koledarju je 20. septembra Evstahij, patriarh v Antiohiji, nasprotnik arianizma († 107). Skupaj s sv. Hubertom velja za zavetnika lovcev in gozdarjev. Upodabljajo ga z belim jelenom.

Po italijanskem anatomu Batolomeju Eustachu sta poimenovani Evstahijeva ušesna troblja, Evstahijeva cev (srednje uho je z Evstahijevo cevjo ali slušno trobljo povezano z nosno žrelno votlino).

Med najpogostejšimi ženskimi imeni je ime Barbara na 10. mestu. Leta 2018 je bilo s tem imenom poimenovanih 9.325 (1971: 3.730; 1994: 9.596; 2006: 9.564) oseb. Podatki kažejo, da je zanimanje za to ime začelo zelo naraščati po letu 1960 in je trajalo do leta 2000, ko je začelo precej upadati. Precej manj pogoste so številne različice, med katerimi se nekatere rabijo večinoma kot klicne oblike: Bara (52), Barba (6), Barbi (18), Barbika (29), Barbica (manj kot 5), Barica (166), Barbka (213), Barbra (14), Barka (manj kot 5), Varja (82).

God:
• 20. september
• 4. december

Ime Barbara izhaja iz latinskega in grškega imena Barbára. Razlagajo jo z grškim bárbaros in latinskim barbarus v pomenih 'tuj, negrški; tujec, negrk; neomikan, neveden, , krut, divji'. Torej je bil njegov prvotni pomen 'tujka, barbarka'. Iz grškega bárbaros in latinskega barbarus imamo v slovenščini izposojenke barbar, barbarka in barbarski. V ruskem jeziku imenu Barbara ustreza ime Varvara, ki je pri nas unikatno, njena skrajšana oblika pa je tvorjenka na ja Varja.

Iz imena Barbara in njenih različic so nastali priimki Barbarič (2006: 213), Barborič (105), Barbič (284), Barbo (144), Barbre (manj kot 5).

Barbara je ime svetnice iz Nikomedije v Mali Aziji, device in mučenke, ki je umrla okrog leta 306 (v koledarju 4. decembra). Je ena od 14 zavetnikov v sili in velja za zavetnico za srečno zadnjo uro, rudarjev, topničarjrev in v viharjih in nevihtah. V Sloveniji je 16 cerkva sv. Barbare. Po njih je nekaj naselij poimenovano Sv. Barbara.

God sv. Barbare ali Barbarinje, Barbarino je bil povezan z določenimi šegami in verovanji. Barbaro opeva tudi slovenska ljudska pesem.

KEBER, Janez, dr.. (Ime veliko pove). Ognjišče, 2007, leto 43, št. 12, str. 85.

ZAVETNICA
Sv. Barbara je zavetnica rudarjev, arhitektov, gradbenih delavcev, zidarjev, krovcev, tesarjev, kamnosekov, livarjev zvonov, zvonarjev, kovačev, klobučarjev, kuharjev, mesarjev; deklet, ujetnikov, trdnjav, ... V veri v mogočno priprošnjo svetnice je naš narod z mnogimi drugimi evropskimi narodi uvrstil sveto Barbaro v skupino štirinajstih pomočnikov v sili. Priporoča se ji zlasti za srečno zadnjo uro. Ko se bliža huda ura, se kmet obrača k njej, naj odvrne neurje, strelo in ogenj od njegove domačije, ... je priprošnjica v stiski.

 ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. 2. knjiga. Prenovljena in dopolnjena izdaja - ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018, str. 319.

Ljudmila je med ženskimi imeni na 44. mestu. Leta 2007 je bilo z imenom Ljudmila poimenovanih 5926 (1980: 9546; 1994: 7964) oseb. Dosti manj pogosta je bila različica Ludmila. Tako se je imenovalo 120 oseb (532. mesto). Le nekoliko pogostejša je bila skrajšana oblika Mila (143, 485. mesto), precej pogostejše pa možne tvorjenke na ‑ena, ‑ica in ‑ka: Milena (8287, 19. mesto), Milica (1390, 154. mesto), Milka (1581, 143. mesto). Obstajala je tudi moška oblika Ljudmil (manj kot 5; 1994: 5).

God:
• 16. september

Ime Ljudmila je po izvoru slovansko in je zloženka iz besed ljud 'narod, ljudstvo' in mila. Iz besede ljud sta v slovenščini izpeljanki ljudje in ljudstvo. Starocerkvenoslovansko in rusko ljudin pomeni 'svoboden človek'. V slovanskih jezikih so še naslednja imena s sestavino ljud: Lida, Ljuda, Ljudin, Lidmibora, Ljudevit, Ljudemisl, Lidmila, Ludimir, Ludislav, Poljud itd. V slovenskem jeziku sta z morfemom ‑mil v drugem delu zloženih imen še imeni Dragomil, Dragomila, pri južnih Slovanih še Bratomil, Vojmil, pogosto pa češkem jeziku.

Ljudmila je ime svetnice, ki je umrla leta 921 kot mučenka (v koledarju 16. septembra). Bila je češka kneginja, vdova po Bořivoju, vneta kristjanka in dobrotnica ubogih. Velja za zavetnico Češke.