Med pogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Dolores na 257. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 z imenom Dolores poimenovanih 510 (1971: 221; 1994: 454) oseb. Različice: Dollores, Dolora, Dolorez, Doloris, Lola, Lolica, Lolita, Lora, Lores, Lori, Lorica, Lorita. Dvojna imena: Dolores Branka, Dolores Marija, Ana Dolores, Karmen Dolores, Marija Dolores itd.

God:
• 15. september

Ime Dolores je po izvoru špansko in je nastalo po Marijinem prazniku Žalostna Mati božja (15. septembra), špansko Nuestra Señora de los Dolores, in sicer po krajšanju iz imena Maria de los Dolores (tj. Marija žalosti, bolečine ali Marija sedem žalosti ali Žalostna Mati božja). Tako, tj. z izpustom imena Marija, so nastala še nekatera druga izvorno španska imena, npr. Carmen iz Maria del Carmen, Mercedes iz Maria de las Mercedes itd. Italijanska oblika imena Dolores je Addolorata, a je manj v rabi kot Dolores, ki je v Italijo prišla v dobi romantike. Latinska oblika imena Dolores je Dolorosa in je pri nas v dvojnih imenih Dolorosa Mihaela, Marija Dolorosa. Ime Lola je nastalo po krajšanju imena Dolores s podvojitvijo zloga ‑lo‑, Lolita pa je po izvoru romanska manjšalnica na ‑ita iz imena Lola, ki ji ustreza slovensko Lolica. Imena Lora, Lori, Lorica, Lorita so lahko nastala tudi iz imena Lovrencija.

Osebe z imenom Dolores godujejo torej na Marijin praznik 15. septembra.

Iz književnosti znana Dolores je Lolita, naslovna junakinja romana, ki ga je napisal rusko‑ameriški pisatelj Vladimir Nabokov.

Ime Tobija je med moškimi imeni v Sloveniji na 612. mestu. Dne 1. 1. 2012 sta bila s tem imenom poimenovani 102 (1994: 8; 2008: 60) moški osebi. Primerjalni podatki kažejo, da je bilo ime Tobija še leta 1994 statistično popolnoma neopazno in da se je zanimanje zanj povečalo šele v zadnjem desetletju. Podobno bi lahko rekli tudi za različico Tobias. Različice imena Tobija pri nas so: Tobi (2012: 17), Tobias (2012: 60; 2008: 46; 1994: 9), Tobijas (5).

God:
• ponekod 13. september
• 2. november

Ime Tobija je svetopisemsko in izhaja prek grškega Tobís in latinskega Tobia(s) iz hebrejskega Tobijjáhu z nekdanjim pomenom 'dobro (je) Jahve (Bog)'. V grščini se pojavljata tudi obliki Tobít, Tobíth.

V starozavezni Tobijevi knjigi, ki je zgodovinski roman, sta opisana oče Tobija, ki se je odlikoval po neomajni veri in služenju bližnjemu, in njegov sin, ki se po dogodivščinah in po poroki s sorodnikovo hčerjo vrne domov v Ninive. Pred tem jo s pomočjo nadangela Rafaela reši hudobnega duha. V knjigi je opisana tudi čudežna ozdravitev slepega očeta Tobije s pomočjo zdravila iz ribjega žolča in njegovo prerokovanje o vrnitvi ujetih in pregnanih Židov v domovino. V našem koledarju je sv. Tobija, mučenec v Sebasti († ok. 320), ki goduje 2. novembra. Svetopisemskega Tobija (oče in sin, tudi z imenom Tobit) so med svetnike uvrstili samo Nemci, kjer se ga spominjajo 13. septembra, v Rimskem in našem martirologiju ga ni.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Iris na 190. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Iris poimenovanih 988 (1971: 169; 1994: 702; 2008: 931) ženskih oseb. Te so bile po regijah razporejene takole: v podravski 270, v osrednjeslovenski 191, v savinjski 122, v goriški 98, v obalno-kraški 78, v pomurski 65, v gorenjski 58 itd. Primerjava pogostnosti imena Iris po časovnih odsekih od leta 1971 naprej, kaže, da se je število tako poimenovanih oseb povečalo za skoraj šestkrat.

God:
• 4. maj
• 4. september
• 4. oktober
• 24. november

Različici imena Iris sta Ira (2012: 39) in Irka.

Ime Iris se navadno povezuje z imenoma Iris, Irida. Tako se je v grški mitologiji imenovalo žensko božanstvo, hči boga Taumanta in Okeanide Elektre, poosebljene mavrice, tj. loka, ki povezuje nebo z zemljo. V Homerjevi Iliadi je Iris krilata glasnica bogov. V antični umetnosti je Irida upodabljana kot krasno krilato dekle s palico glasnice in z vrčem, v katerem prinaša vodo oblakom. Drugi razlagalci ime Iris povezujejo z rastlinskim imenom iris s sopomenko perunika 'vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti'. S tem ime Iris uvrščajo med priljubljena imena, ki so nastala po poimenovanjih rastlin, kot so Cvetka, Flora, Florijan, Jasmina, Lilijana, Rozalija, Roža, Suzana.

Iris je tudi ime planetoida, katerega krožnica je med krožnicama Marsa in Jupitra in so ga odkrili leta 1847, kot občno ime pa iris pomeni še 'šarenica v očesu'.

V koledarju je bila nekdaj 4. septembra Iris, palestinska mučenka, hči apostola Filipa. Danes je ni več v rimskem in tudi našem koledarju in se njen god pridružuje sv. Florijanu (4. maja); sv. Flori (24. novembra) ali sv. Frančišku Asiškemu (4. oktobra).

Ime Tamara je med ženskimi imeni v Sloveniji na 88. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Tamara poimenovanih 3205 (1971: 256; 1994: 2332; 2008: 3138) ženskih oseb. Te so bile po regijah razporejene takole: v podravski 840, v osrednjeslovenski 657, v savinjski 377, v gorenjski 249, v pomurski 227, v goriški 213, v obalno‑kraški 173 itd. Primerjava pogostnosti imena Tamara po štirih časovnih odsekih kaže, da se ta je po letu 1970 povečala za nekaj več kot 12-krat, največ (tj. 1145) pa v obdobju 1981–1990.

God:
• 16. januar
• 1. maj (pravoslavni)
• 1. september

Skrajšana in obenem klicna oblika imena Tamara je Tami (2012: 10).

Ime Tamara je svetopisemsko in izhaja iz hebrejskega imena Tamár, ki je nastalo iz starohebrejskega tāmār 'dateljnova palma'; 'figovo drevo'. V grščini in vulgati ima to ime obliko Thamar. Po stari zavezi je bila Tamara snaha praočeta Judovega rodu. Od Juda si je po smrti moža Era, preoblečena v prostitutko, s prevaro pridobila potomca Peresa in Zeraha. Kljub tej dokaj neslavni osebni zgodbi je Tamara svetopisemska žena obljube, ker je pomagala graditi Judovo rodovino, iz katere je bil David in njegovi potomci vse do Kristusa. Ker od Peresa izhaja Davidova dinastija, je Tamara omenjena v Jezusovem rodovniku. Spomin nanjo je v Izraelu ostal živ vsa stoletja. Judovsko izročilo jo je sprejelo v svoj duhovni, verski, družbeni in vsakdanji življenjski proces in ji odmerilo odlično mesto v celotnem poslanstvu izvoljenega ljudstva. Tamara se je imenovala tudi Davidova hči, prav tako hči Davidovega sina Absaloma.

Ime Tamara je pogosto pri Rusih in Ukrajincih. Pri slednjih ima npr. naslednje različice: Tamaron'ka, Tamaročka, Tamarcja, Tama, Tamon'ka, Tamočka, Tamunja, Tamulja, Toma, Tomon'ka, Tomočka, Tomka, Tomunja, Tomulja, Tomusja. Tamara se je imenovala tudi slavna gruzinska kraljica s konca 12. in začetka 13. stoletja in jo v Gruziji častijo kot svetnico (v pravoslavnem koledarju 1. maja). V našem koledarju (Leto svetnikov) je 1. septembra sv. Tamar, škof po izročilu v Beneventu (prva stoletja), nekdaj pa naj bi bila v Rimskem martirologiju tudi Tamara, svetopisemska žena, hči kralja Davida.

Med ženskimi imeni je ime Regina na 248. mestu. Tako se je leta 2006 imenovalo 525 (1971: 818; 1980: 773; 1994: 640) oseb. Precej redkejši sta bili različici Gina (72) in Džina (6), večinoma klicni pa obliki Džinka, Rega.

God:
• 7. september

Ime Regina izhaja iz latinskega imena Regina. To je nastalo iz latinskega poimenovanja regina 'kraljica'. Iz moške oblike tega poimenovanja rex 'kralj', v rodilniku regis, je nastalo ime Rex. Temu v grščini ustreza ime Basiléus, latinsko Basilius, nemško Basil, rusko Vasilij, slovensko Bazilij, Vasilij, Vasja, Vasko, Vaso. Regina spada med t. i. mistična imena. V zvezi s tem je latinski izraz Regina Coeli v pomenu 'nebeška kraljica', tj. 'mati Božja'. Regina Coeli je bilo tudi ime sodnega zapora v Rimu, ki je nastalo po imenu nekdanje cerkve. Tam je bil zaprt pisatelj Ciril Kosmač, kar je opisal v poglavju Gosenica v knjigi Pomladni dan.

V koledarju sta Regina, francoska opatinja (1. julija), Regina, devica in mučenka iz Burgundije v 3. stoletju (7. septembra). Zadnjo imajo za svojo zavetnico sobarice. Upodabljajo jo kot pastirico, z mečem, stoječo v plamenih, nad njo pa je križ z belim golobom.

Ime Zara je verjetno nastalo po krajšanju iz imena Zaharija. Imena Zarika, Zarina in Žarka so tvorjenke na -ika, -ina in -ka iz imena Zara.

God:
• 21. januar
• 15. marec
• 26. maj
• 6. september
• 5. november

Zaharija je svetopisemsko ime, ki se v hebrejščini glasi Zekharjahu in je zloženo iz zakhar 'spomnil se je' in Jahu, ki je skrajšano iz Jahveh Bog. Svetopisemski Zaharija je bil mož Elizabete in oče Janeza Krstnika (v koledarju 5. novembra). Tako se je imenoval tudi starozavezni prerok (v koledarju 6. septembra). Zaharija so se med svetniki imenovali še: puščavnik v Kalabriji (umrl 950) (god 21. januarja); zadnji grški papež (od leta 741), ki je umrl leta 752 (v koledarju 15. marca) in galski škof iz Vienuja v Franciji (26. maja).

Ime Zara imajo nekateri za različico imena Sara. To je svetopisemsko ime, ki izhaja iz hebrejskega Sara z nekdanjim pomenom 'kneginja, vladarica'. Svetopisemska Sara (Saraja) je bila žena praočeta judovskega rodu Abrahama (Abrama) in kot mati "sina obljube" Izaka tudi mati izvoljenega ljudstva (v koledarju 9. oktobra).

Ime Zara pa je lahko tudi različica imena Zarja, ki je tako kot Zora slovanskega izvora. V koledarju se uvrščajo k imenom Albin, Fulgencij, Lucij, Lucija.

Med pogostejšimi ženskimi imeni zavzema Rozalija 76. mesto. Konec leta 2008 je bilo s tem imenom poimenovanih 3475 (1971: 9109; 1994: 5288) oseb. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se zanimanje za ime Rozalija zelo zmanjšuje že od leta 1971 naprej. Različice imena Rozalija so Rozalka (9), Lija (2008: 66), Roza (934; 190. mesto), Zala (2276; 116. mesto; 1971: 25; 1994: 400), Zalika (52), Zalka (98).

God:
• 4. september

Ime Rozalija izhaja iz italijanskega imena Rosalia, ki jo prav tako kot različico Rosaria razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Rosa, slovensko Roza in Roža. To povezujejo z latinskim rosa 'roža'.

Rozalija je tudi ime svetnice, puščavnice na Siciliji († 1160). Poleg sv. Roka in sv. Boštjana je veljala za zavetnico pred kugo (v koledarju 4. septembra). V Sloveniji so tri cerkve sv. Rozalije. Po eni od teh se imenuje naselje Rozalija ali Sv. Rozalija, zdaj ljudsko ime za Zlateče pri Šentjurju. Naselje je nastalo okrog cerkve sv. Rozalije, ki je bila zgrajena zaradi kuge v letih 1645–1666.

Znana Rozalija je Miklova Zala v istoimenski povesti Jakoba Sketa.

• Evzebij in tovariši, sv., † 362, mučenci v Gazi v Palestini
• Janez Prandota, sv., † 1266, škof v Krakovu na Poljskem
• Jona, sv., 8. st. pr. Kr., prerok
• Kastor, sv., † pred 426, škof v Aptu v Franciji
• Marko iz Modene, bl., † 1499 dominikanec
• Matej (Matevž), sv., 1. st., apostol
• Pamfll, sv., prva st., mučenec v Rimu
• Teodor, sv., 2. st., vojak in mučenec v Pergah v Pamfiliji