Lavra Keynes je pra-pra-pravnukinja Charlesa Darwina, utemeljitelja evolucijske teorije. Za angleški katoliški časopis je povedala, kako je našla pot do Cerkve. Bila je hči nevernega očeta in katoliške matere ter bila krščena v katoliški Cerkvi, a se je pozneje oddaljila od vere. Študij filozofije v Oxfordu jo je nagnil, da se je začela spraševati o pomenu življenja in o pomenu medčloveških odnosov, moralnega relativizma, dostojanstva človeškega življenja.

Razprava o – sicer veri nasprotni knjigi – Richarda Dawkinsa Zabloda o Bogu je ni pustila pri miru, ampak jo je napeljala k globljemu notranjemu spraševanju o Bogu. Po dolgem razmišljanju in spraševanju se je odločila, da se bo vrnila v Cerkev. Njen korak je zelo začudil njene prijatelje in družino. In najpogostejši izraz njihovega začudenja? »Pa saj se je zdelo, da si inteligentno dekle!« »Kot darwinistka in katoličanka ne izpolnjujem več običajnih pričakovanj,« sklepa Lavra, ki je začela delovati za organizacijo Katoliški glasovi (Catholic Voices), ki si prizadeva, da bi imela katoliška Cerkev močnejši glas v britanski družbi in medijih. Morda so njeni kritiki pozabili, da je Darwin študiral tudi teologijo.

Oktober je že čisto jesenski mesec, v katerem se veselimo sadov dela na polju in v sadovnjakih, zato se smemo tudi mi veseliti sadov svojega dosedanjega dela. Tako vam lahko predstavimo nekaj novih otroških knjig.

Prva je Sveto pismo v torbici. Priljubljene svetopisemske zgodbe, lepe slike in preproste besede, so vsebina tega Svetega pisma za malčke. Knjiga je v obliki torbice, da jo otrok lahko nosi s seboj. Za to mednarodno izdajo je prispevala ilustracije Slovenka iz Italije, Paola Bertolini Grudina. Upamo, da bo ta poceni kartonka nekoliko zamenjala dosedanje Otroško Sveto pismo v torbici, ki je trenutno pošlo. Več o knjigi si lahko preberete na str. 65.

Naslov druge otroške knjige je Bog me je ustvaril. Otroku pokaže, kaj vse je Bog ustvaril: majhne in velike živali, živali z različnimi repi in nosovi, živali, ki letijo po zraku in plavajo v vodi ... Bog je ustvaril vsakogar od nas. Vse to bo lahko otrok opazoval v tej knjigi in se Bogu zahvaljeval, za vse ustvarjeno. Kartonka bo gotovo osvojila otroke, ki imajo radi živali, in jih vodila k izvoru vsega, to je k Bogu.

Tretja izdaja za otroke Sveti angel iz blaga je ponatis in knjiga samo v nekem smislu, saj je več kot to: gre za 'knjigo' v obliki angela iz blaga. V njej je ob prikupnih podobah natisnjeno besedilo priljubljene molitve Sveti angel. Lepo darilo za malčke.

Dobili smo tudi nove otroške knjige za božič, a o njih več v prihodnji številki Ognjišča, ko bomo reviji Ognjišče priložili poseben katalog za Miklavževo ponudbo. V njej boste našli obilo idej za obdarovanje ob Miklavžu, pa tudi za božično novoletna darila.

Ker se bliža sezona obdarovanj, bi vas radi zopet opozorili na darilni bon Ognjišča. Naročite poljubno število bonov katerikoli vrednosti (10 € ali 20 €). Več o načinu naročanja bonov si lahko preberete na naši spletni strani: http://knjigarna.ognjisce.si/darilni_boni_ognjisca.html. To je lepa oblika obdarovanja tudi ob rojstnih dnevih, godovih, krstih, birmah, porokah, najrazličnejših obletnicah ..., saj obdarovancu pustite svobodo, da si sam izbere sebi primerno darilo.

Oktober je mesec rožnega venca, zato bi vas opozorili na drobno knjižico Rožni venec s podobami. S pomočjo podob in misli blaženega Janeza Pavla II. na začetku vseh štirih delov nam bo pomagala globlje moliti in premišljevati rožni venec. Pripravili smo tudi poseben paketič, v katerem je knjižica in rožni venec v škatlici. Paketič, ki stane samo 4,70 € (sama knjižica pa 2,90 €), je lepo darilo.

Ob sklepu Leta vere bo slovenski bralec lahko segel po novi zbirki najlepših govorov o Slomšku izpod peresa upokojenega mariborskega nadškofa dr. Franca Krambergerja. Knjiga z naslovom Slomšek med nami živi, govori in raste je globok vodnjak duhovne hrane, ki nas bo krepčal z ljubeznijo do blaženega. Avtor je hvaležen pisec o Slomšku in mojster besede. Njegovi govori se prijetno poslušajo in z zanimanjem berejo.

Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran, da tam ali pa 'peš' rešite anketo o vsebini Ognjišča. S spletne strani lahko greste tudi v našo spletno knjigarno (http://knjigarna.ognjisce.si/), kjer si lahko ogledate in naročite knjige in druge izdaje naše založbe. Veseli pa bomo tudi vašega obiska v naših knjigarnah v Kopru, Kranju, Ljubljani Mariboru in na Ptuju.

Mnogokrat slišim, kako se posamezniki navzven in javno izrekajo o človekovih pravicah in svobodi posameznika, vendar ko pride do konkretnih dejanj, ti isti posamezniki popolnoma pogorijo. Zavzemajo se za svobodo, a v isti sapi kršijo svobodo sočloveku, kar je ena od večjih hipokrizij današnje družbe. Smo verni res svobodni v izražanju svoje vere, znotraj družbe, ki se opredeljuje, da ima vsak možnost do svobodne izbire in izražanja svoje vere, če pa lahko zgolj z nekim dejanjem vere prileti na tebe ploha očitkov, poniževanj in nerazumevanj? Je mlad človek svoboden v izpovedovanju svoje vere, če se boji, da bo izločen iz kroga svojih prijateljev, ker baje ni normalno biti veren?

Očitno je treba v naš besednjak ponovno sprejeti besedo spoštovanje. Dopustiti, da je nekdo ob meni takšen, kot je, da ni strahu, da se bom zato moral jaz spremeniti oz. bo meni nekaj bistvenega odvzeto zaradi drugačnosti drugega. Spoštovanje pomeni, da tudi sam spoštujem drugega in ne samo čakam, kdaj bo nekdo spoštoval mene. Mogoče je spoštovanje tista beseda, ki bi si jo otrok najprej naučil od svojih staršev, ki bi jo mladostnik zaznaval iz odnosa s svojimi učitelji in bi jo kot odrasel živel na svojem delovnem mestu. Spoštovanje pomeni sobivanje, ki ne ruši, ampak bogati.

Na mnogih krajih so danes kristjani preganjani zaradi svoje vere. Prav je, da krepimo zavest povezanosti z njimi, kot sestrami in brati, in jim po svojih zmožnostih stojimo ob strani. Ni res, da smo tako brez moči in da ne moremo ničesar storiti, primanjkuje nam le nekaj izvirnosti. Mogoče se moramo tudi izviti iz primeža samopomilovanja in smiljenja. Praznovanje Milanskega edikta ni samo veselje ob visoki obletnici, ampak tudi priložnost, da prebudim samega sebe in zaživim iz vere. Moderno in lepo rečeno: vera je moja osebna stvar, vendar lahko zares zaživi le v povezavi z drugimi in za druge.

Porque? Zakaj tako hitijo? Vsem, ki jih srečamo, se tako mudi ...

Konec avgusta in v začetku septembra sta Slovenijoz uršulinko s. Andrejo Godnič obiskali dve mladi družini iz Peruja. Med nas so prišli oznanjat, pričevat, vzeli so si čas za nas, čas za besedo, ples, oznanjevanje. Začudeno so ugotavljali, kaj vse imamo mi, česar oni nimajo. Največje presenečenje v vsem luksuzu našega vsakdana pa je topla voda, ki teče kar iz pipe. In pri nas, da je kriza? Veliko več imamo, kot bodo oni imeli kadarkoli. A v vsem našem obilju nam nekaj bistvenega manjka. Nimamo časa. "Zakaj vsi tako hitijo? Ljudje v Sloveniji nimajo časa biti srečni, preveč se jim mudi ..." Tako so komentirali Perujci. Pri njih doma je namreč čas vrednota; znajo si ga vzeti. Znajo se ustaviti in biti srečni drug z drugim. Zakaj pa mi tako hitimo in ne znamo ceniti vsake minute? Morda zato, ker za njo pride še ena in za njo še ena? Enkrat si bom že vzel čas in eno izkoristil. Ampak ne sedaj, moram it' ...

Za sodobnega človeka je pojmovanje svobode nekaj zelo samoumevnega. Imamo svobodo gibanja in lahko gremo po celem svetu, svobodo govora, da izrazimo svoje mnenje, svobodo izbire izobraževanja, da se lahko izučimo za različne poklice in še bi lahko našteval. Imamo tudi svobodo veroizpovedi in lahko svobodno o sebi povemo, da smo kristjani.

Prvič so se s to svoboščino kristjani srečali v letu 313. Predstavitev Milanskega edikta bi lahko opravili tudi v enem stavku – cesar Konstantin je leta 313 po Kr. dovolil kristjanom svobodno izpovedovanje njihove vere. Če na ta dogodek gledamo z današnjega gledišča, potem si najverjetneje kar težko predstavljamo, kaj to sploh pomeni. Vendar svoboda izpovedovanja vere ni vedno bila dovoljena – prej nasprotno. Ljudje so zaradi svojega verskega prepričanja tudi umirali in žal umirajo še danes.

 Mesto Niš, rojstni kraj cesarja Konstantina

»Marija je s svojim odnosom do Jezusa tesno povezana s tem, kar verujemo,« piše papež Frančišek v svoji okrožnici Luč vere. Verujemo, da je Jezus pravi Božji Sin, ki ga je Oče poslal na svet kot Odrešenika. Rojen je bil iz Marije device brez sodelovanja moža. »Resnično Marijino materinstvo je zagotovilo, da ima Božji Sin pristno človeško zgodovino in resnično meso, v katerem je mogel umreti na križu in vstati od mrtvih.« Dogodke iz zgodovine odrešenja so pod vodstvom Svetega Duha 'naslikali' pisatelji knjig Svetega pisma. Te njihove 'podobe' so od prvih krščanskih časov navdihovale likovne umetnike. Osrednji predmet krščanskega nabožnega umetnostnega ustvarjanja ali ikonografije je Jezus Kristus. Za njim pa pride takoj njegova Mati Marija, ki je s Sinom najtesneje povezana, čeprav evangeliji ne nudijo zanjo toliko gradiva kakor za Jezusa. Na naslednjih straneh bomo ob kratkem svetopisemskem besedilu in mislih cerkvenih očetov predstavili Marijine upodobitve od Oznanjenja do njenega poveličanja pri Sinu.

Pred vstopom v novo študijsko leto smo na pogovor povabili dekana Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu Žiga Andoljška. Poleg tega, da je profesor in dekan na omenjeni fakulteti, je tudi direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in tako primeren sogovornik tako o študiju kot o perečem vprašanju mladih, kako se stanovanjsko osamosvojiti.