Med najpogostejšimi moškimi imeni v Sloveniji je ime Mihael na 70. mestu. Konec leta 2008 sta bili s tem imenom pomenovani 3702 (1971: 4242; 1994: 4404) osebi. Različice imena Mihael so: Miha (2008: 8506; 1994: 6072; 1971: 2528), Mihec (2008: 77), Miša (10), Mišel (142). Ženske oblike: Mihaela (2008: 2403; 1994: 2635; 1971: 1877), Mihela (2008: 197), Mihelca (108), Miša (229), Mišela (24).

God:
• 9. februar
• 10. april
• 14. maj
• 23. maj
• 29. september
• 30. september
• 1. oktober
• 11. oktober

Ime Mihael izhaja prek latinskega in grškega Michael iz hebrejskega imena Mihaél z nekdanjim pomenom 'kdor je kakor bog' (natančneje Mi-ha-el 'kdo kot bog'). Imena s končno sestavino ‑el 'bog' so še Emanuel, Ezekijel, Gabrijel, Rafael, Samuel. Po letu 1971 je ob rahlem upadanju daljše oblike Mihael postopoma prihajala v modo krajša oblika Miha, ki je do leta 2008 statistično močno prehitela izhodiščno obliko.

Iz imena Mihael in njegovih različic so nastali priimki Mihalič, Mihel, Mihelač, Mihelak, Mihelčič, Mihelič, Mihelin, Mihevc, Miško.

Svetopisemski Mihael je eden od treh glavnih angelov, ki so znani po imenu, zmagovalec nad satanom, spremljevalec duš umrlih na oni svet in po ljudski veri tehtalec duš. Skupaj z nadangeloma Gabrijelom in Rafaelom je v koledarju 29. septembra. Sv. Mihael velja za zavetnika katoliške cerkve, nemškega naroda, ubogih duš, lekarnarjev, preizkuševalcev mer in trgovcev (zaradi tehtnice), pekov, radijcev, vitezov, vojakov in umirajočih, pa tudi za zaščitnika proti blisku in neurju, za dobro smrt itd.

Ime Miha je v ljudskih posmehuljah, ki se začenjajo: Miha Mehav / Konje kovav... Miha / gleda s petriha... Miha / Kašo piha itd.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Matej na 13. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 s tem imenom poimenovanih 11484 (leta 1971: 900; 1980: 4080; 1994: 9797) oseb. Podatki kažejo, da je bilo ime Matej kar tri desetletja zelo v modi in da je zanimanje zanj nekoliko upadlo šele v zadnjem desetletju. Statistično opazna so tudi izvorno sorodna imena, kot so Matevž (2006: 2466, 91. mesto), Matija (3611, 68. mesto), Matjaž (9722, 20. mesto). Zelo pogosta je tudi ženska oblika Mateja (10524, 8. mesto), precej manj pa njene različice Matea (32), Matejka (803, 206. mesto), Tea (1392, 149. mesto), Teja (2192, 118. mesto), Tejka (16).

God:
• 21. september
• 24. november

Ime Matej izhaja iz latinskega imena Mathaeus, to pa tako kot Mathias prek grških imenskih oblik Mattháios in Matthías iz hebrejskega imena Mattitjáhu. To je zloženo iz hebrejskih besed matt 'dan, dar' in jah 'bog'. Njegov prvotni pomen je bil 'dan od boga' ali 'božji dar'. Glede na to je ime Matej po sestavi in pomenu sorodno z imeni Doroteja, Teodor, Bogdan, Božidar. Po obliki je slovensko Matej glede na latinsko ime Mathaeus krajša oblika, Matevž pa daljša, podobno kot Matija in Matjaž iz latinskega Mathias. Ženska oblika Matejka je tvorjenka na ‑ka iz imena Mateja, skrajšane oblike Tea, Teja in Tejka pa lahko izhajajo tudi iz imen Doroteja in Teodora.

Iz imena Matej in njegovih različic so nastali priimki Mate, Matek, Matelič, Matevžič, Matič, Matjašič, Matej, Matejčič itd.

Kot svetopisemska oseba je bil Matej ali Matevž mitninar v Kafarnaumu. Po Jezusovem pozivu je postal apostol. Po njem je poimenovan Matejev evangelij. Njegov simbol je angel, medtem ko imajo evangelisti Marko, Luka in Janez za simbole leva, vola in orla. Matej velja za zavetnika finančnih, carinskih in davčnih uradnikov, menjalcev, knjigovodij (v koledarju 21. septembra). V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Matevža in ena sv. Mateja.

Matevž je v dveh ljudskih vremenskih pregovorih: Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen. Kakor je vreme na Jožefovo, bo do sv. Matevža in kakor je na sv. Matevža, bo na sv. Jožefa.

Med več kot 40.000 imeni v Sloveniji je ime Evstahij na 1381. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 s tem imenom poimenovanih 20 (1971: 45; 1994: 30) oseb. Pogostejša je bila možna skrajšana oblika Staš (1971: 12; 1994: 101; 2008: 310), manj pogosti pa obliki Stašo (17) in Staško (13). Zelo redka je ženska oblika Evstahija, pogostejša od vseh oblik pa možna skrajšana oblika Staša (2008: 560; 1994: 394), redka pa tvorjenka Staška (11).

God:
• 21. februar
• 24. april
• 28. julij
• 20. september
• 25. oktober
• 20. november

Ime Evstahij izhaja iz latinskega imena Eustachius z različico Eustatius, to pa iz grškega Eustáhios, ki je zloženo iz besed éu 'dobro, prav, srečno, lepo' in stáhys 'klas, sad, zarod, otrok'. Sestavino éu- imajo tudi imena Evfemija, Evlalija, Evzebij itd. Imeni Stašo in Staško sta lahko tudi skrajšani obliki iz imena Stanislav. Enako velja za ženski obliki Staša in Staška, ki sta lahko nastali po krajšanju iz imena Stanislava. Ta možnost je zelo verjetna tudi zato, ker sta imeni Stanislav in Stanislava veliko pogostejši kot Evstahij in Evstahija.

V koledarju je 20. septembra Evstahij, patriarh v Antiohiji, nasprotnik arianizma († 107). Skupaj s sv. Hubertom velja za zavetnika lovcev in gozdarjev. Upodabljajo ga z belim jelenom.

Po italijanskem anatomu Batolomeju Eustachu sta poimenovani Evstahijeva ušesna troblja, Evstahijeva cev (srednje uho je z Evstahijevo cevjo ali slušno trobljo povezano z nosno žrelno votlino).

Med najpogostejšimi ženskimi imeni je ime Barbara na 10. mestu. Leta 2018 je bilo s tem imenom poimenovanih 9.325 (1971: 3.730; 1994: 9.596; 2006: 9.564) oseb. Podatki kažejo, da je zanimanje za to ime začelo zelo naraščati po letu 1960 in je trajalo do leta 2000, ko je začelo precej upadati. Precej manj pogoste so številne različice, med katerimi se nekatere rabijo večinoma kot klicne oblike: Bara (52), Barba (6), Barbi (18), Barbika (29), Barbica (manj kot 5), Barica (166), Barbka (213), Barbra (14), Barka (manj kot 5), Varja (82).

God:
• 20. september
• 4. december

Ime Barbara izhaja iz latinskega in grškega imena Barbára. Razlagajo jo z grškim bárbaros in latinskim barbarus v pomenih 'tuj, negrški; tujec, negrk; neomikan, neveden, , krut, divji'. Torej je bil njegov prvotni pomen 'tujka, barbarka'. Iz grškega bárbaros in latinskega barbarus imamo v slovenščini izposojenke barbar, barbarka in barbarski. V ruskem jeziku imenu Barbara ustreza ime Varvara, ki je pri nas unikatno, njena skrajšana oblika pa je tvorjenka na ja Varja.

Iz imena Barbara in njenih različic so nastali priimki Barbarič (2006: 213), Barborič (105), Barbič (284), Barbo (144), Barbre (manj kot 5).

Barbara je ime svetnice iz Nikomedije v Mali Aziji, device in mučenke, ki je umrla okrog leta 306 (v koledarju 4. decembra). Je ena od 14 zavetnikov v sili in velja za zavetnico za srečno zadnjo uro, rudarjev, topničarjrev in v viharjih in nevihtah. V Sloveniji je 16 cerkva sv. Barbare. Po njih je nekaj naselij poimenovano Sv. Barbara.

God sv. Barbare ali Barbarinje, Barbarino je bil povezan z določenimi šegami in verovanji. Barbaro opeva tudi slovenska ljudska pesem.

KEBER, Janez, dr.. (Ime veliko pove). Ognjišče, 2007, leto 43, št. 12, str. 85.

ZAVETNICA
Sv. Barbara je zavetnica rudarjev, arhitektov, gradbenih delavcev, zidarjev, krovcev, tesarjev, kamnosekov, livarjev zvonov, zvonarjev, kovačev, klobučarjev, kuharjev, mesarjev; deklet, ujetnikov, trdnjav, ... V veri v mogočno priprošnjo svetnice je naš narod z mnogimi drugimi evropskimi narodi uvrstil sveto Barbaro v skupino štirinajstih pomočnikov v sili. Priporoča se ji zlasti za srečno zadnjo uro. Ko se bliža huda ura, se kmet obrača k njej, naj odvrne neurje, strelo in ogenj od njegove domačije, ... je priprošnjica v stiski.

 ČUK, Silvester. Svetnik za vsak dan. 2. knjiga. Prenovljena in dopolnjena izdaja - ČUK, Marko. Koper: Ognjišče, 2018, str. 319.

Ljudmila je med ženskimi imeni na 44. mestu. Leta 2007 je bilo z imenom Ljudmila poimenovanih 5926 (1980: 9546; 1994: 7964) oseb. Dosti manj pogosta je bila različica Ludmila. Tako se je imenovalo 120 oseb (532. mesto). Le nekoliko pogostejša je bila skrajšana oblika Mila (143, 485. mesto), precej pogostejše pa možne tvorjenke na ‑ena, ‑ica in ‑ka: Milena (8287, 19. mesto), Milica (1390, 154. mesto), Milka (1581, 143. mesto). Obstajala je tudi moška oblika Ljudmil (manj kot 5; 1994: 5).

God:
• 16. september

Ime Ljudmila je po izvoru slovansko in je zloženka iz besed ljud 'narod, ljudstvo' in mila. Iz besede ljud sta v slovenščini izpeljanki ljudje in ljudstvo. Starocerkvenoslovansko in rusko ljudin pomeni 'svoboden človek'. V slovanskih jezikih so še naslednja imena s sestavino ljud: Lida, Ljuda, Ljudin, Lidmibora, Ljudevit, Ljudemisl, Lidmila, Ludimir, Ludislav, Poljud itd. V slovenskem jeziku sta z morfemom ‑mil v drugem delu zloženih imen še imeni Dragomil, Dragomila, pri južnih Slovanih še Bratomil, Vojmil, pogosto pa češkem jeziku.

Ljudmila je ime svetnice, ki je umrla leta 921 kot mučenka (v koledarju 16. septembra). Bila je češka kneginja, vdova po Bořivoju, vneta kristjanka in dobrotnica ubogih. Velja za zavetnico Češke.

Med pogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Dolores na 257. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 z imenom Dolores poimenovanih 510 (1971: 221; 1994: 454) oseb. Različice: Dollores, Dolora, Dolorez, Doloris, Lola, Lolica, Lolita, Lora, Lores, Lori, Lorica, Lorita. Dvojna imena: Dolores Branka, Dolores Marija, Ana Dolores, Karmen Dolores, Marija Dolores itd.

God:
• 15. september

Ime Dolores je po izvoru špansko in je nastalo po Marijinem prazniku Žalostna Mati božja (15. septembra), špansko Nuestra Señora de los Dolores, in sicer po krajšanju iz imena Maria de los Dolores (tj. Marija žalosti, bolečine ali Marija sedem žalosti ali Žalostna Mati božja). Tako, tj. z izpustom imena Marija, so nastala še nekatera druga izvorno španska imena, npr. Carmen iz Maria del Carmen, Mercedes iz Maria de las Mercedes itd. Italijanska oblika imena Dolores je Addolorata, a je manj v rabi kot Dolores, ki je v Italijo prišla v dobi romantike. Latinska oblika imena Dolores je Dolorosa in je pri nas v dvojnih imenih Dolorosa Mihaela, Marija Dolorosa. Ime Lola je nastalo po krajšanju imena Dolores s podvojitvijo zloga ‑lo‑, Lolita pa je po izvoru romanska manjšalnica na ‑ita iz imena Lola, ki ji ustreza slovensko Lolica. Imena Lora, Lori, Lorica, Lorita so lahko nastala tudi iz imena Lovrencija.

Osebe z imenom Dolores godujejo torej na Marijin praznik 15. septembra.

Iz književnosti znana Dolores je Lolita, naslovna junakinja romana, ki ga je napisal rusko‑ameriški pisatelj Vladimir Nabokov.

Ime Tobija je med moškimi imeni v Sloveniji na 612. mestu. Dne 1. 1. 2012 sta bila s tem imenom poimenovani 102 (1994: 8; 2008: 60) moški osebi. Primerjalni podatki kažejo, da je bilo ime Tobija še leta 1994 statistično popolnoma neopazno in da se je zanimanje zanj povečalo šele v zadnjem desetletju. Podobno bi lahko rekli tudi za različico Tobias. Različice imena Tobija pri nas so: Tobi (2012: 17), Tobias (2012: 60; 2008: 46; 1994: 9), Tobijas (5).

God:
• ponekod 13. september
• 2. november

Ime Tobija je svetopisemsko in izhaja prek grškega Tobís in latinskega Tobia(s) iz hebrejskega Tobijjáhu z nekdanjim pomenom 'dobro (je) Jahve (Bog)'. V grščini se pojavljata tudi obliki Tobít, Tobíth.

V starozavezni Tobijevi knjigi, ki je zgodovinski roman, sta opisana oče Tobija, ki se je odlikoval po neomajni veri in služenju bližnjemu, in njegov sin, ki se po dogodivščinah in po poroki s sorodnikovo hčerjo vrne domov v Ninive. Pred tem jo s pomočjo nadangela Rafaela reši hudobnega duha. V knjigi je opisana tudi čudežna ozdravitev slepega očeta Tobije s pomočjo zdravila iz ribjega žolča in njegovo prerokovanje o vrnitvi ujetih in pregnanih Židov v domovino. V našem koledarju je sv. Tobija, mučenec v Sebasti († ok. 320), ki goduje 2. novembra. Svetopisemskega Tobija (oče in sin, tudi z imenom Tobit) so med svetnike uvrstili samo Nemci, kjer se ga spominjajo 13. septembra, v Rimskem in našem martirologiju ga ni.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Iris na 190. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Iris poimenovanih 988 (1971: 169; 1994: 702; 2008: 931) ženskih oseb. Te so bile po regijah razporejene takole: v podravski 270, v osrednjeslovenski 191, v savinjski 122, v goriški 98, v obalno-kraški 78, v pomurski 65, v gorenjski 58 itd. Primerjava pogostnosti imena Iris po časovnih odsekih od leta 1971 naprej, kaže, da se je število tako poimenovanih oseb povečalo za skoraj šestkrat.

God:
• 4. maj
• 4. september
• 4. oktober
• 24. november

Različici imena Iris sta Ira (2012: 39) in Irka.

Ime Iris se navadno povezuje z imenoma Iris, Irida. Tako se je v grški mitologiji imenovalo žensko božanstvo, hči boga Taumanta in Okeanide Elektre, poosebljene mavrice, tj. loka, ki povezuje nebo z zemljo. V Homerjevi Iliadi je Iris krilata glasnica bogov. V antični umetnosti je Irida upodabljana kot krasno krilato dekle s palico glasnice in z vrčem, v katerem prinaša vodo oblakom. Drugi razlagalci ime Iris povezujejo z rastlinskim imenom iris s sopomenko perunika 'vrtna rastlina s suličastimi listi in velikimi raznobarvnimi cveti'. S tem ime Iris uvrščajo med priljubljena imena, ki so nastala po poimenovanjih rastlin, kot so Cvetka, Flora, Florijan, Jasmina, Lilijana, Rozalija, Roža, Suzana.

Iris je tudi ime planetoida, katerega krožnica je med krožnicama Marsa in Jupitra in so ga odkrili leta 1847, kot občno ime pa iris pomeni še 'šarenica v očesu'.

V koledarju je bila nekdaj 4. septembra Iris, palestinska mučenka, hči apostola Filipa. Danes je ni več v rimskem in tudi našem koledarju in se njen god pridružuje sv. Florijanu (4. maja); sv. Flori (24. novembra) ali sv. Frančišku Asiškemu (4. oktobra).