Med imeni v Sloveniji je ime Irma na 164. mestu. Tako se je leta 2007 imenovalo 1269 (1994: 1411; 1971: 1497) oseb. Zelo redke so bile različice: Irmica (8), Irmina (24) in Irmgard (10), pogostejši možni sorodni imeni Ema (3233; 82. mesto) in Hermina (1083; 177. mesto).

God:
• 16. julij
• 4. september
• 24. december

Irma izhaja iz nemškega imena Irma. To je ženska oblika moškega imena Irmo, oba pa sta skrajšani obliki iz imen, ki se začnejo z Irm-. Takšna so npr. ženska imena Irmberga, Irmburg, Irmenburg, Irmgard, Irmhilde, Irmlinde, Irmtraud, Irmentrud in moška Irmbert, Irmenbert, Irmenfried, Irmenhard, Irmenrad. Prvi del teh zloženih imen izhaja iz imena germanskega plemenskega boga Irmin v pomenu 'svet, vseobsegajoč'. Iz različic imen Irmgard in Irmtraud, tj. Erm(en)traud, Erm(en)gard, je lahko nastalo tudi ime Emma, slovensko Ema, verjetno pa tudi Hermina.

V koledarju so 4. september Irm(en)garda (Irma), alzaška spokornica, kraljica (u. leta 851), 16. julija Irm(en)garda, nemška opatinja (u. 866) in 24. decembra Hermina (Irma), ustanoviteljica samostana benediktink Echternach v Luksemburgu, opatinja (u. 710).

Elvira je med ženskimi imeni v Sloveniji na 238. mestu. Dne 1. 1. 2011 je bilo z imenom Elvira poimenovanih 648 (1971: 389; 1994: 598) oseb. Možne različice imena Elvira so: Ela (2011: 903, 202. mesto), Eli (72), Elica (113), Elka (38). Moška oblika: Elvir (1994: 185; 2011: 425, 275. mesto).

God:
• 16. julij

Ime Elvira je navadno pojmovano kot špansko ime verjetno germanskega izvora. Izhajalo naj bi iz gotskega imena Alahwara, Alwara z domnevnim pomenom 'vse varujoča, vzvišena'. Nekateri menijo, da je Elvira samo različica arabsko-španskega imena Elmira, ki je pomenilo 'kneginja', povezujejo pa ga tudi s krajevnim imenom Aliberris v Granadi. Ime Elvira se je iz Španije razširilo v Evropo v dobi romantike, zlasti z zgodbo o don Juanu. V Molierovi komediji Don Juan je Elvira zapuščena ljubica. Elvira je bilo priljubljeno ime pri opernih piscih 18. stoletja, npr. v Puritancih Bellinija, Ernaniju Verdija itd.

Različice Ela, Eli, Elica, Elka so nastale lahko tudi po krajšanju iz imen, ki vsebujejo zlog El‑, ‑el-, kot Adela, Eleonora, Elizabeta, Helena, Rafaela. Nemške različice imena Elvira so Elvire, Alwara, Alwera.

V koledarju sta 16. julija Elvira, nemška opatinja v Trieru (u. v 12. stol.), in 25. avgusta Elvira, francoska mučenka.

Med moškimi imeni v Sloveniji je dvojno ime Ciril Metod na 1223., med dvojnimi imeni pa na 10. mestu (na prvem mestu med moškimi dvojnimi imeni je Žan Luka: 89 oseb). Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 z imenom Ciril Metod poimenovanih 25 (1994: 34) oseb. Različice dvojnega imena Ciril Metod so: Ciril (2008: 2217; 1994: 3065; 1971: 4316), Metod (896; 1994: 965; 1971: 966), Metod Ciril (zelo redko).

God:
• 5. julij

Dvojno ime Ciril Metod je sestavljeno iz imen Ciril in Metod, ki sta tudi vsako zase precej znani, čeprav v zadnjih desetletjih zanimanje zanju precej upada. Ime Ciril izhaja iz grškega imena Kýrillos in ga povezujejo z grškima kyriakós, kýrios v pomenu 'pripadajoč Bogu'. Ime Metod izhaja iz grškega imena Methódios. To je pridevniško ime iz grškega méthodos 'pot, ki vodi k čemu, način učenja in preiskovanja, preiskava, preiskovanje, metoda'.

Ciril je bilo samostansko ime Grka Konstantina iz Soluna, ki je skupaj z bratom Metodom postavil temelje slovanskega bogoslužja na Moravskem in v Panoniji. Brata misijonarja sta uvedla slovansko pisavo glagolico in prevajala v starocerkvenoslovanski jezik verske knjige in Sveto pismo. Ciril in Metod sta svetnika in veljata za slovanska apostola (v koledarju 5. julija).

Po Cirilu se imenuje cirilica, tj. pisava vzhodnih in dela južnih Slovanov. Nastala je v Makedoniji na prelomu 9. in 10. stoletja. Po ljudskem izročilu sta Ciril in Metod na poti v Rim prenočevala v Jarenini, maševala pa pri Sv. Benediktu. V zreški fari pri Slovenskih Konjicah je Cirilov studenec, kjer sta sveta brata menda jedla kruh in pila vodo.

Med imeni v Sloveniji je ime Urh na 275. mestu. Leta 2006 se je tako imenovalo 367 oseb. Večina tako poimenovanih oseb je bila rojena od leta 1991 naprej. Iz tega lahko sklepamo, da je prišlo nekoliko v modo. To je tudi v skladu s trendom zadnjih desetletij, po katerem so v modi čim krajša imena (prim. še Jan, Luka, Rok, Žan). Podobno bi lahko rekli za možno žensko obliko Ula (2006: 352 oseb, 308. mesto). Možnih različic Ulrik, Ulrih naša statistika ne registrira več, obstaja pa še zelo redka ženka oblika Ulrika (2006: 6).

God:
• 4. julij

Ime Urh je nastalo prek imenskih oblik Ulrih, Urih, Ureh iz nemškega imena Ulrich, to pa iz starejšega Udalrich, Odalrich, zloženega iz starovisokonemških besed uodal 'dedna posest' in rīchi 'mogočen, knez'. Nemške različice imena Ulrich so Uhl, Udo, Uli, Utz, Rickel, češki Oldřich, Oldřa, francoski Oury, Ury.

Urh je tudi priimek, ki je pogostejši od imena. Tako se je leta 2006 pisalo 751 oseb, kar ga je uvrščalo na 278. mesto med priimki v Sloveniji. Iz imena ali priimka Urh je lahko s priponskim obrazilom ‑ič tvorjen tudi priimek Uršič (2006: 1876, 41. mesto). Po drugi razlagi je ime tvorjeno iz imena Urša. Prvotna pomena priimka sta 'sin Urha' ali 'sin Urše'.

Urh je ime nekdaj zelo znanega svetnika. To je Urh, škof v Augsburgu na Bavarskem v 10. stoletju (tj. 890–973, v koledarju 4. julija). Za svetnika ga je 20 let po njegovi smrti razglasil papež Janez XV. leta 993. Pri nas so mu posvečene številne cerkve. Po teh so poimenovana naselja Sv. Urh, Šenturška Gora, Šenturh, nemško St. Ulrich na Koroškem.

V zvezi s sv. Urhom je frazem klicati Urha (na pomoč) v pomenu 'bruhati, bljuvati'. Frazem je nastal po nekdanjih poganskih slavjih, ki jih npr. še danes v Angliji prirejajo v nedeljo po 4. juliju. Pri slavjih so se ljudje opili in pogosto tudi bruhali. Sv. Urh je tako moral prevzeti še vlogo zavetnika in priprošnjika tistim, ki so pregloboko pogledali v kozarec in jim je bilo potem slabo. V nemščini se ta frazem glasi den heiligen Ulrich anrufen ali sankt Ulrich rufen.

Uroš je med pogostejšimi moškimi imeni na 32. mestu. Leta 2007 je bilo z imenom Uroš poimenovanih 6962 (1971: 908; 1994: 6389) oseb. Obstajala je tudi skoraj unikatna ženska oblika Uroška.

God:
• 4. julij

Ime Uroš je prišlo k nam s hrvaškega ali srbskega jezikovnega področja. Razlagajo ga iz starocerkvenoslovanskega ur v pomenu 'gospodar, gospod' in kot tvorjenko s priponskim obrazilom ‑oš. Sestavina ur je izpričana v zvezi velmožie, urove in jo imajo tudi Madžari, pri katerih pomeni 'gospod'. Madžarsko uram v pomenu 'moj gospod', je verjetno prišla v naziv Hercega Hrvoja Hrvatinića. Je torej sopomenka za oblastne nazive veliki vojvoda, knez, herceg. Po imenu Uroš so nastali srbski priimek Urošević, naselbinski imeni Uroševac na Kosovem in Uršova, danes Oršava, izpričana v 14. stoletju.

Uroš je bilo ime več srbskih vladarjev, npr. srbskega kralja Štefana Uroša III. Dečanskega, očeta carja Dušana. Ustanovil je samostan Dečani in je srbski svetnik in mučenec.

V koledarju ime Uroš uvrščamo k imenu Urh (4. julija).

Avrelijan

God:
• 16. junij
• 4. julij

na god sv. Avrelija:

• 20. julij

priloga

Marija na Barbani vabi

moj pogled

Uroš Slak

gost meseca

raziskovalec dr. Zmago Šmitek

Preberite več: Avgust 2013

Na duhovnih vajah, kjer smo se spraševali o delovanju hudiča v naših življenjih, smo imeli milost prisluhniti tudi pričevanju eksorcista. Povedal je, da k njemu pridejo različni ljudje, ki so izgubljeni v svojem življenju in pogosto iščejo odgovore tudi pri raznih zdravilcih, šamanih in gurujih, pa ozdravljenja ne dosežejo, pogosto so le še bolj obupani in se znajdejo še globlje v svoji stiski. Povedal nam je, da ljudje ki pridejo k njemu, ne potrebujejo vere, da bi jim lahko pomagal. Šele kasneje, ko sem razmišljala o njegovih besedah, sem se začela spraševat, kako to. Ali ni Jezus ozdravljal ljudi, ki so imeli veliko vero vanj. Kdor je veroval, je lahko bil ozdravljen. To izpričujejo številni odlomki iz Svetega pisma. Zanima me torej, ali je za ozdravljenje po Jezusu potrebna močna vera in zaupanje, ali ne? Lahko pride k eksorcistu kdorkoli, četudi ne veruje, in ta mu bo lahko pomagal?

Drugo, kratko vprašanje, ki me že dalj časa muči, pa je:

Kaj natančno pomenijo besede, ki jih pri maši izrečemo pred obhajilom Gospod, nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša. Katera beseda je, ki jo Gospod izreče? In ali pomeni, da nismo vredni to, da ostajamo ponižni, ali da smo grešni?

Hvala za odgovore in za čudovito revijo, ki jo ustvarjate in dvigujete naša življenja više, k Bogu. Zares sem vesela, da jo lahko prebiram!

Katarina

Vaše vprašanje glede potrebnosti vere pri izganjanju hudega duha je vsekakor zanimivo, zahteva pa morda malo širšo razlago ozadja. Omenjate, da Jezus ni mogel storiti čudežev tam, kjer ni našel vere. V Jezusovem delovanju srečamo vsaj tri vrste čudežev: pojavi v zvezi z naravo (umiritev viharja, hoja po vodi), ozdravljenja in izganjanje hudih duhov. Ko gre za ozdravljenja v ožjem pomenu besede, je vaša ugotovitev resnična. Čeprav tudi pri obuditvi dečka iz Nima nimamo jasnega sporočila o tem, ampak le, da se je Jezusu žalostna mati zasmilila. Med tem ko je pri pomiritvi viharja celo grajal nevero ali malo vero učencev. Saj imajo Jezusovi čudeži ali znamenja, kot jih Sveto pismo pogosto imenuje, predvsem namen spodbuditi in poglobiti vero. Pri evangeljskih primerih izganjanja hudih duhov pa o veri obsedenih ni veliko govora. Bolj o veri tistih, ki so obsedenega pripeljali k Jezusu. Toliko o svetopisemskem ozadju.

Iz prakse Cerkve na področju izganjanja hudega duha pa lahko sklepamo, da obstajajo tudi primeri, ko obsedeni niso resnično verni, a so osvobojeni. Vendar so praktično vedno verni tisti, ki obsedenega pripeljejo k eksorcistu in seveda eksorcist sam. Prvi učinek izganjanja hudega duha je lahko tudi na osnovi vere prisotnih in Cerkve kot celote, saj eksorcist izvaja eksorcizem v imenu škofa, ki je predstavnik Cerkve. Vendar pa je iz tradicije tudi jasno, da, če pride do osvoboditve, mora osvobojeni pričeti sodelovati tudi tako, da poglablja vero in pričenja praktično živeti po veri. Sicer se lahko zgodi, da se obsedenost ponovi in je stanje »sedemkrat« slabše od prejšnjega, kot poroča o podobnih primerih evangelij. To je verjetno tudi zato, ker ima hudi duh lahko nekoga tako v oblasti, da mu onemogoča vero, ki je takšen človek največkrat že prej ni imel, vsaj ne žive. Z obsedenostjo pa se stanje vere še poslabša, saj je jasno, da hudi duh, čeprav sam veruje v Kristusa, stori vse, da bi človeku vero omajal ali onemogočil.

Iz tega sledi, da je tudi najboljša preventiva pred delovanjem zla in hudega duha v življenju človeka prav globoka in praktično živeta vera. Kar pomeni predvsem redno, vsakdanjo molitev, redno obhajanje zakramentov sprave in evharistije ter seveda tudi drugih, velik pomen pa imajo tudi redna dobra dela.

Zdaj pa še nekaj glede pomena besed: »Gospod, nisem vreden, da prideš k meni, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša.« Najprej moramo ugotoviti, da so te besede pred obhajilom vzete iz evangelija: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo izreci besedo in moj služabnik bo ozdravljen« (Mt 8,8). To je beseda stotnika, ki je prosil za zdravje svojega služabnika. Stotnik je bil vojak, ki je sodeloval z Rimljani, okupatorji, zato se je zavedal, da je v očeh sonarodnjakov Judov, nevreden, nečist in celo zaničevan. Pravoverni Judje si niso drznili stopiti v hišo takšnega človeka, saj bi s tem tudi sami postali nečisti. Zato je s temi besedami izrazil svojo pristno ponižnost, v kateri je priznal tudi svojo nevrednost, da bi Jezus prestopil prag njegovega doma. In Jezus v nadaljevanju prav v tem njegovem izrazu prepozna vero, kakršne ni našel pri nikomer v Izraelu. Stotnik je s tem izrazil prepričanje v moč Jezusove besede, ki lahko ozdravlja tudi na daljavo, saj je Jezus sam Božja Beseda.

Ko sami ponovimo to besedo pred obhajilom, želimo s tem še v zadnjem trenutku pred združitvijo z Gospodom v obhajilu obuditi svojo vero vanj, priznati, da nismo vredni, da Gospod stopi v našo notranjost, ker smo grešniki, in da se zavedamo, da bo, če se bo to kljub vsemu zgodilo, to čisti in zastonjski Božji dar. Nikakor pa naša zasluga.

Marjan Turnšek