Ime Patricija oziroma Patricia je latinskega izvora, in sicer ženska oblika imena Patricius, ki izhaja iz latinske besede patricius 'patricijski, plemenit'. Beseda bi lahko prihajala tudi od besede patria, patrius v pomenu rojstni kraj, domovina (tudi očetova, rodna, družinska, domača), čeprav je verjetnejša prva razlaga ...

God:
• 13. marec

Ženske oblike imena so: Patricia, Patriša, Patrišia. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število ženskih oseb z imenom Patricija: 2.073. Med vsemi ženskimi imeni pa je to ime po pogostosti uporabe uvrščeno na 112. mesto. V koledarju je na današnji dan Patricija, mučenka iz Nikomedije, ki je umrla v prvih stoletjih skupaj z Modesto in Macedonijem.

Ime Maks je med moškimi imeni v Sloveniji na 102. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 2.359 (2011: 1.776; 2008: 1.584; 1994: 1.268; 1971: 3.398) oseb. Primerjalni podatki kažejo, da se po daljšem upadanju zanimanje za ime Maks v zadnjem desetletju povečuje, in to verjetno tudi zaradi mode kratkih imen. Različice imena Maks so: Maksimilijan (2016: 326; 2011: 383), Maksimiljan (2016: 983; 2011: 1.089), Maksim (2016: 210; 2011: 126). Ženske oblike: Maksa (18) in Maksima (20), Maksimilijana (14), Maksimiljana (113).

God:

na god sv. Maksima:

• 8. januar
• 19. februar
• 8. april
• 9. april
• 12. april
• 14. april
• 28. april
• 5. maj
• 14. maj
• 29. maj
• 11. junij
• 25. junij
• 13. avgust
• 20. avgust
• 27. november

na god sv. Maksimijana:

• 8. januar
• 22. februar
• 3. oktober

na god sv. Maksimilijana:

• 12. marec
• 14. avgust
• 26. avgust
• 20. september
• 12. oktober

na god sv. Maksimina:

• 25. januar
• 29. maj
• 15. december

Ime Maks je lahko skrajšana oblika iz imena Maksim (Maksimin) ali Maksimiljan (Maksimijan). Ime Maksim izhaja iz latinskega imena Maximus in se povezuje z latinskim pridevnikom maximus v pomenu 'največji, zelo velik'. Tako približno ustreza vzdevku Veliki, ki so ga imeli številni vladarji, kot npr. Aleksander Veliki, Karel Veliki, Peter Veliki. Ime Maksimiljan z različico Maksimilijan izhaja iz latinskega imena Maximilianus. To razlagajo kot izpeljanko iz latinskega imena Maximus ali kot zloženko iz latinskih imen Maximus in Aemilianus. Ime Aemilianus, slovensko Emilijan, je izpeljanka iz rimskega rodovnega imena Aemilius z domnevnim pomenom 'posnemovalec, tekmec v ljubezni'. Zelo pogosta je njegova skrajšana oblika Emil.

Ime Maks se v koledarju uvršča k imenom: Maksim, Maksimijan, Maksimilijan in Maksimin

Maksimi so v koledarju:

• Maksim, sv., † ok. 514, škof v Paviji v Italiji (8. januar)
• Maksim, Teodat, Hezihij in Asklepiodot, sv., 4. st., mučenci vTrakiji (19. februar)
• Maksim in Timotej, sv., prva st., mučenca v Antiohiji (8. april)
• Maksim, sv., † 282, škof v Aleksandriji (9. april)
• Maksim, sv., † 434, škof v Carigradu (12. april)
• Maksim, sv., prva st., mučenec (14. april)
• Maksim, Dada in Kvintilijan, sv., 4. st., mučenci v Durostoru (28. april)
• Maksim, sv., † 350, jeruzalemski škof (5. maj)
• Maksim, sv., 3. st., mučenec v Aziji (14. maj)
• Maksim, sv., † po 390, emonski škof (29. maj)
• Maksim, sv., 4. st., škof v Neaplju v Italiji (11. junij)
• Maksim, sv., 5. st., škofvTurinu v Italiji (25. junij)
• Maksim, sv., † 662, spoznavalec in vodnik k duhovnemu življenju (13. avgust)
• Maksim, sv., 5. st., učenec sv. Martina v Toursu (20. avgust)
• Maksim, sv., † po 455, škof v mestu Riez v južni Franciji (27. november)

Maksimijani so v koledarju:

• Maksimijan, sv., † ok. 290, mučenec v Beauvaisu v Franciji (8. januar)
• Maksimijan, sv., 5. st., škof v Alžiriji (3. oktober)
• Maksimijan Puljski, sv., † 556, škof v Raveni (22. februar)

Maksimilijani so v koledarju:

• Maksimilijan, sv., 3. st.?, mučenec v Rimu (26. avgust)
• Maksimilijan, sv., † 363, mučenec v Antiohiji (20. september)
• Maksimilijan Celjski, sv., † 284 ali 305?, škof in mučenec (12. oktober)
• Maksimilijan iz Teveste in Peter iz Nikomedije, sv., † 295 in † 303, mučenca (12. marec)
• Maksimilijan Kolbe, sv., † 1941, minorit, mučenec (14. avgust)

Maksimini pa so  v koledarju:

• Maksimin, sv., † 363, mučenec iz sirske Antiohije (25. januar)
• Maksimin, sv., † ok. 347, trierski škof (29. maj)
• Maksimin, sv., 6. st., opat pri Orleansu v Franciji (15. december)

Moško ime Blaženko je izpeljanka od pridevnika blažen, pomen besede pa je srečen, nežen .... Ime je slovenski prevod imena Makarij, ki izhaja prek latinskega imena Macarius iz grškega imena Makarios, to pa iz grške besede makarios v pomenu 'blažen, srečen'. Ime Makarij je na Slovenskem zelo redko. Na Hrvaškem pa je Blaženko pogosto ime, saj danes tam živi več kot 500 ljudi, ki se tako imenujejo. Njihov zavetnik je sv. Makarij in v seznamu svetnikov so štirje s tem imenom: 2. januarja je Makarij Aleksandrijski, opat († 394); 10. marca goduje Makarij Jeruzalemski, škof († 333); v koledarju pa je še mučenec Makarij iz Aleksandrije v Egiptu (8. december) in igumen samostana v Bitiniji († 850) (18. avgusta). Iz imena Makarij so nastali priimki: Mlakar, Makari, Kari, Makarovič in drugi. Zavetnik moške oblike Blaženko je tudi baskovski menih Beat (8. stol.), ki goduje 19. februarja.

God:
• 2. januar
• 19. februar
• 10. marec
• 9. december

Ženska izpeljanka Blaženka je tudi nastala iz pridevnika blažen, vendar kaže na vpliv češkega imena Blažena. Ime je zelo popularno pri Hrvatih, kjer se tako imenuje več kot 5000 oseb, prav tako je tudi med 100 najbolj priljubljenimi imeni v Srbiji. Pri Hrvatih je ime največkrat ženska oblika imena Blaž, ki je tudi njihov zavetnik (3. februar), sicer pa sta njihovi zavetnici tudi sv. Beatrika (17. avgusta), 8. in 29. marca pa goduje Beata.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Cita na 602. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 100 (2008: 101; 1994: 149) oseb. Različice: Felicita (50), Citka, Cita Elizabeta, Zita (2010: 35), Zita Irenka, Zita-Terezija.

God:
• 7. marec
• 27. april
• 23. november

Ime Cita je najbolj umestno razlagati kot skrajšano obliko imena Felicita. To izhaja iz latinskega imena Felicitas. Tako se je imenovala rimska boginja blaženosti. Ime razlagajo iz latinskega felicitas 'rodovitnost, plodovitost; sreča, blaženost, uspeh'. Pomensko sorodna imena so Feliks, Felicija, Felicijan. Različica Zita izhaja iz italijanskega imena Zita. To razlagajo iz italijanskih besed zita, zitta, ki sta varianti besede citta 'dekle, devica, deklica'. Zita je lahko tudi skrajšana oblika imena Terezija (tj. iz Terezita; prim. Zina, Zinka iz Terezina).

Cita se v koledarju uvršča k imenu Felicita (7. marca, 23. novembra), v koledarju pa je 27. aprila sv. Zita, devica, iz toskanskega mesta Lucca.

Ime Miroslav je slovansko in so ga poznali že alpski Slovani. Tvorjeno je iz besed mir in slav. Imena z začetnim mir so še: Mirodar, Mirogoj, Miromisl ... še več pa je imen, ki imajo mir kot drugi člen zloženke: Vladimir, Gojmir, Mojmir, Vlastimir, Ratimir in druga. Ime Miroslav in njegove različice so pri nas izpričani že od 9. stol. naprej. V Čedadskem evangeliju v 9. in 10. stol. so omenjeni romarji Mirogoj, Mirna, Miromisl.

6. marec: sv. Fridolin

God:
• 6. marec

pri imenu Friderik:

• 18. julij

pri imenu Irenej

• 6. april
• 28. junij

pri imenu Bogomir:

• 8. november

Po pomenu imena Miroslav približno ustrezajo imena Friderik, Fridolin in Irenej. Ime Irenej je pri nas zelo redko, bolj znana je ženska oblika Irena. Imena Miroslav, Mirko, Mirko so v koledarju uvrščena k imenom Bogomir (8. novembra), Friderik (18. julija) in Irenej (6. aprila in 28. junija). Poseben zavetnik Miroslavov pa je sv. Fridolin, opat na Nemškem (6. stol.), ki je bil po izročilu doma z Irskega in je zavetnik krojačev in priprošnjik za lepo vreme (6. marca).

Med 18.734 moškimi imeni v Sloveniji je ime Kazimir na 425. mestu. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo konec leta 2007 z imenom Kazimir poimenovanih 195 oseb. Kot kažejo omenjeni podatki, se je zanimanje za to ime v zadnjih desetletjih zelo zmanjšalo. Obstaja tudi zelo redka pisna različica Kažimir. Pogostejše so bile možne različice Miran (5553, 46. mesto), Mirko (4646, 55. mesto), Miro (765, 191. mesto).

God:
• 4. marec

Ženska oblika imena Kazimir je Kazimira (31) z možnimi različicami Mira (2835), Mirica (262), Mirka (150).

Ime Kazimir je po izvoru slovansko. Zloženo je iz besed kaziti in mir in je prvotno pomenilo 'kdor kazi, ruši mir'. V zvezi s tem primerjaj še današnje češko kazimír in kazisvet 'kdor vse skazi, ne da miru'. Po pomenu je imenu Kazimir podobno ime Motimir, zapisano v ženski obliki Motimira, kot je bilo ime romarici v 9. stoletju v Štivanu pri Devinu na Primorskem. Po tvorbi podobno, a nasprotnim pomenom, je že leta 850 zapisano ime Gojmir (iz goj-iti in mir). Tako se je imenoval pleminitaš, ki je bil med drugim navzoč pri posvetitvi Pribinove cerkve v Blatogradu, ki je danes na ozemlju Madžarske.

Kazimir je bilo ime več poljskih kraljev, npr. Kazimerz I. Obnovitelj, Kazimierz III. Veliki in Kazimierz IV. Sin kralja Kazimira IV. kraljevič Kazimir, ki je umrl leta 1621, je poljski svetnik (v koledarju 4. marca). V Vilni mu je posvečena stolnica in v njej je njegov grob. Je zavetnik Poljske in Litve, mladine, čistosti, pri boju in kugi ter proti verskim in domovinskim sovražnikom.

Ime Friderik je med moškimi imeni v Sloveniji na 266. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2014 s tem imenom poimenovanih 477 (1971: 1088; 1994: 925; 2011: 522) oseb. Kot je razvidno iz podatkov po obdobjih, je zanimanje za ime Friderik v zadnjih desetletjih zelo upadalo. Različice imena Friderik so: Frederik, Fred (2014: 7), Fredi (176), Fredo (6), Fredy (6), Fric (13), Frido (5), Fridrih (27), Riko (25). Ženske oblike: Friderika (2011: 228; 390. mesto; 2014: 207, 430. mesto), Frida (384, 317. mesto), Rika (19).

God:
• 3. marec
• 18. julij
• 9. september

Ime Friderik izhaja iz nemškega imena Friedrich. To je zloženka iz starovisokonemških občnih besed fridu 'mir, obramba' in rīchi 'mogočen, knez'. Dolnjenemška oblika imena Friedrich je Frederich. Nemške skrajšane oblike imena Friedrich so Friddo, Frido, Fried, Fritz. Sestavino fridu imajo kot prvo sestavino še nemška imena Frid(e)bert, Fridleif, Fried(e)mann, Fried(e)mar, Fried(e)mund, Friedhart, Friedhelm, Frithjof, kot drugo sestavino pa Alfried, Gottfried, Heimfried, Siegfried itd. Slovenska skrajšana oblika Riko je lahko nastala tudi po krajšanju imen Henrik in Rihard, saj obe vsebujeta sestavino rīchi.

Iz imena Friderik in njegovih različic so nastali priimki Fric, Fritz, Fricelj, Friderik, Fridel.

Friderik je pogosto ime vladarjev, npr.: Friderik IX., danski kralj od 1947 do 1972, Friedrich I. Barbarossa, nemški cesar (1152–1190), Friedrich II. Veliki, pruski kralj (1740–1786). Friderik je tudi Bedřich Smetana, češki skladatelj iz 19. stoletja. Iz slovenske zgodovine je znan tudi Friderik II. Celjski, ki je leta 1436 postal državni knez.

V koledarju sta 3. marca bl. Friderik, nizozemski opat († 1175), 18. julija pa Friderik, škof v Utrechtu na Nizozemskem in mučenec († 838). Upodabljajo ga kot škofa, prebodenega z dvema mečema.

še nekaj blaženih s tem imenom:

● Friderik, bl., † 1071, opat samostana Hirsau v Nemčiji (7. maj)
● Friderik, bl, 11329, avguštinski eremit v Regensburgu v Nemčiji (30. november)
● Friderik Albert, bl., † 1876, duhovnik iz Turina, redovni ustanovitelj (30. september, god 28. september)
● Friderik Janssoone, bl., † 1916, francoski duhovnik (4. avgust)
● Friderik Ozanam, bl., † 1853, apostol dobrodelnosti (8. september, god 9. september)
● Friderik Rubio Alvarez, bl., † 1936, mučenec v Španiji (30. julij) - glej Bravlij Marija Corres, Friderik Rubio Alvarez in 69 tovarišev

častitljiv Božji služabnik

● Friderik Baraga, † 1868, slovenski misijonar in škof (19. januar)

Dogodki nas kar prehitevajo in v mesečniku vas ne moremo seznanjati z najnovejšimi podatki, lahko pa vam ponudimo celovit in verodostojen pogled nanje. Zato bomo, morda sicer s časovno razdaljo, poročali o izvolitvi novega papeža in drugih dogodkih. Predvsem pa lahko v mesečniku spremljamo ustaljene dogodke, pomembne za naše duhovno življenje – ritem cerkvenega leta. Tako marčevska številka prihaja med vas sredi postnega čas in nas že pripravlja na obhajanje največjega krščanskega praznika. Na vsako pomembno stvar se moramo pripraviti prej, koliko bolj to velja za veliko noč! Tudi zato vam tokrat predstavljamo nekaj knjig o največjem krščanskem prazniku (na str. 123) in velikonočne voščilnice (na str. 23).

Spomladi se začenjajo prva obhajila in birme. Prav je, da ob obdarovanju pomislimo, kako bi obdarovanca tudi duhovno obogatili. Poklonimo mu dobro knjigo. Več o teh bomo napisali v prihodnji številki, že tokrat vas na strani 59 opozarjamo na izdajo Svetega pisma. Sveto pismo v zgodbah ima dve izdaji: modro in belo. Slednja je zlasti primerna za prvoobhajansko ali krstno darilo. Če ga podarite krščencu, s tem obogatite tudi mlado družino.

V pripravi sta dve novi knjigi. Prva je nova zbirka zgodb z naslovom Obrisal bo solze z njihovih oči. Vsebuje nove pa tudi nekaj že znanih pripovedi upanja ob slovesu naših najdražjih. Metka Klevišar, ki je v knjigo napisala spremno besedo, pravi: »Večkrat me kdo vpraša, katero knjigo bi priporočila, da dajo prijatelju ali znancu, ki žaluje. Prav nobene knjige tako ne priporočam. Samo osebni stik in poslušanje. S to knjigo zgodb pa je malo drugače. Upala bi si jo dati vsakemu žalujočemu. Lahko jo odpre kjerkoli. Vse zgodbe v knjigi pa so zgodbe konkretnih ljudi. ... V knjigi se mi zdijo izredno dragoceni citati iz Svetega pisma in vsa navedena mesta v Svetem pismu, kjer je govora o žalovanju. Vse to je lahko ljudem v veliko pomoč. Sveto pismo je sploh neizčrpen vir bogastva zgodb konkretnih ljudi, ki so o svojem življenju razmišljali v luči vere.« To je prva knjiga v novi zbirki Zgodbe za dušo – nova serija.

Druga knjiga pa je zanimiva povest Popravni izpit. Napisala jo je Palmira Korenčan in je kot podlistek pred leti izhajala v Ognjišču, sedaj pa je na voljo v knjigi. Več o njej si lahko preberete med našimi novostmi na str. 131.

Že od začetka tega letnika lahko v Ognjišču na str. 125 najdete anketo. Vsakokrat vas sprašujemo za mnenje o eni ali več rubrikah. Vabimo vas, da anketo izpolnite in odgovorite na vprašanja. Pa ne samo zato, ker vsak mesec izmed reševalcev izžrebamo deset nagrajencev in bodo vsi sodelujoči sodelovali 15. decembra pri velikem žrebanju s privlačnimi nagradami, ampak predvsem zato, ker nam z izpolnitvijo ankete pomagate, da bomo vsebino Ognjišča še izboljšali in ustvarili revijo po okusu bralcev.

Redni obiskovalci naših strani ste gotovo že opazili novo podobo naše spletne strani http://revija.ognjisce.si, ki jo še izpopolnjujemo. Že sedaj si lahko ogledate predstavitev svetnika dneva in godovnjakov na tisti dan. Več o novi podobi te strani bomo napisali v prihodnji številki, že sedaj pa vas vabimo, da si vse naše izdaje ogledate v spletni knjigarni na http://knjigarna.ognjisce.si.