God: 1.april

Prenovljeni Rimski martirologij navaja 1. aprila spomin Agape in Hionije, rodnih sester iz Soluna, ki sta bili mučeni 1. aprila 304, ko je Dioklecijanovo splošno preganjanje doseglo vrhunec. Le malo pozneje, morda že isti dan, je dala življenje za Kristusa nekaj mlajša Irena, najbrž sestra onih dveh. Vse tri so bile s svojimi krepostmi vredne naslednice tistih dobrih kristjanov, ki jih je v Solunu vzgojil apostol Pavel in se veselil njihove močne vere in bratovske ljubezni (1 Tes 1,8; 4,9). Ko se je leta 303 začelo Dioklecijanovo preganjanje, so poskrile svete knjige, ki jih je cesar ukazal uničiti, se umaknile na visoko goro in se skrivale. »Tam so stanovitno Boga molile. Njihovo telo je bilo na planinskih višavah, njihov duh pa je bival v nebesih. Ko so jih tam prijeli, so jih peljali k oblastniku Dulceciju, ki je preganjanje začel, da bi se izkazale do smrti zveste v ljubezni do Kristusa, ko so prej spolnjevale vse druge božje zapovedi.« Tako pravi izvirno poročilo.

Agapa in Hionija sta se izkazali vredne svojih imen; Agapa pomeni v grščini 'Ljubezen' (slovensko lahko Ljuba), Hionija pa 'Snežna' (hiôn = sneg). Ko je oblastnik ob zaslišanju ugotovil, da nočejo darovati, kakor je odrejalo cesarsko povelje, "je razsodil, naj žive sežgo". Agapo in Hionijo je poskušal na vse načine pripraviti k odpadu, pokazali pa sta neomajno trdnost v veri, zato je obe takoj izročil ognju, Ireno pa je še pridržal v ječi.

Po latinskem prevodu zanesljivega grškega poročila o tem mučeništvu je objavil opis zaslišanja Fr. Ks. Lukman v Martyres Christi, 221- 222 (Kristusovi pričevalci 226-232). Tu navajamo sklepni del:

»Namestnik Dulcetij je torej sveto ženo poklical nazaj, jo dal postaviti pred sodišče in ji rekel: »Ali še vztrajaš v isti brez­umnosti?« — Irena je dejala: »Ni brezumnost, ampak češčenje Boga, v katerem vztrajam.« — Namestnik Dulcetij je rekel: »S prejšnjim odgovorom si jasno pokazala, da nočeš poslušati ukaza cesarjev, kakor bi bilo prav, in tudi zdaj vidim, da vztrajaš v isti brezumnosti, zato boš dobila primemo kazen.« Zahteval je papir in napisal tole sodbo: »Ker Irena ni hotela ubogati ukaze cesarjev in darovati bogovom, da, ker še celo zdaj vztraja pri krščanskem nauku in bogočastju, zapovedujem, naj se živa sežge, kakor prej njeni sestri.«

Ko je namestnik izrekel to sodbo, so vojaki Ireno prijeli in peljali na neki vzvišen kraj, kjer sta bili pretrpeli mučeništvo tudi njeni sestri. Ko so zažgali veliko grmado, so veleli, naj stopi nanjo. Sveta Irena je psalme pojoč in Boga slaveč planila na grmado in umrla v letu devetega konzulata Dioklecijana Av­gusta in osmega konzulata Maksimijana Avgusta, ob aprilskih kalendah, ko je na veke vekov kraljeval naš Gospod Kristus Jezus. Z njim naj bo slava Očetu in Svetemu Duhu na veke vekov. Amen.«

Živim na vasi in po nakupih in drugih opravkih sem se odpravil v bližnje mesto. Ko sem uredil vse, za kar sem prišel, sem kot veren človek hotel stopiti v bližnjo cerkev, da počastim Boga in se mu zahvalim. Toda na moje razočaranje je bila cerkev zaklenjena. (Ignac)

Vse pohvale zasluži tvoja želja, da potem, ko si uspešno opravil vse, za kar si prišel v mesto, stopiš v cerkev in se zahvališ Bogu. Svojega lepega namena nisi mogel uresničiti, ker je bila cerkev zaklenjena. Nekdaj so bile (in na podeželju so povečini še) vse cerkve odprte od zgodnjega jutra do poznega večera. Takrat je bilo nekaj nezaslišanega, da si je nekdo drznil oskruniti Bogu posvečeni kraj. Danes pa cerkve niso varne pred vlomilci, ki delujejo ne samo ponoči, ampak tudi pri belem dnevu, zato so mnoge cerkve večji del dneva zaprte. Vse manj je mestnih cerkva, ki so lahko odprte, ker imajo zveste varuhe. To so ljudje, ki zavestno sprejmejo to nalogo. Tihi varuhi naših cerkva so tudi molivci, ki prihajajo tja ob različnih dnevnih urah. (sč)

priloga

'Zaslužni papež' Benedikt XVI.

moj pogled

Dr. Lučka Kajfež Bogataj

gost meseca

Dr. Bogdan Dolenc

Preberite več: April 2013

priloga

'Zaslužni papež' Benedikt XVI.

moj pogled

Dr. Lučka Kajfež Bogataj

gost meseca

Dr. Bogdan Dolenc

Preberite več: April 2013

Javier 'Chicharito' Hernández, nogometaš angleškega nogometnega kluba Manchester United, vsako tekmo začne tako, da pade na kolena, razširi roke in s pogledom proti nebu zmoli molitev zahvale in prošnje Bogu. Medtem njegovi soigralci čakajo na sodnikov žvižg in poslušajo skandiranje navijačev. Mehičan Javier, star 24 let, v svojih intervjujih še poudarja, da ne gre za praznoverje, ampak da se želi vedno znova zahvaliti Bogu za vase, kar mu je podaril v njegovi uspešni karieri. Zase pravi, da je prepričan katoličan in da prosi Boga, naj varuje njegove soigralce pa tudi nasprotnike poškodb, saj so te najhujša stvar za vsakega športnika.

Ime Kornelija je med ženskimi imeni v Sloveniji na 502. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 145 (1971: 83; 1994: 153) oseb. Različice imena Kornelija so: Cornelia (2012: 10), Kornelia (16), Kora (16), Korina (47), Nela (168), Neli (677, 232. mesto), Nelica (5), Nella (8), Nelli (16), Nely (29), Nelly (43). Moške oblike: Kornel, Kornelij, Korneli, Kornelijo, Kory.

God:
• 31. marec

Ime Kornelija izhaja iz latinskega imena Cornelia, ki je ženska oblika latinskega imena Cornelius, slovensko Kornelij, Kornel. Možna je tudi direktna izpeljava iz imena Kornelij. Prvotni pomen latinskega Cornelius je 'pripadajoč starorimski rodbini Kornelijev' in ga povezujejo z latinsko besedo cornu 'rog; vojaški rog; steklenica iz roževine; lok itd.' ali s cornus 'dren; sulica'.

V koledarju je 31. marca Kornelija, afriška mučenka, ki je umrla okrog leta 300.

Med imeni v Sloveniji je ime Benjamin na 108. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 s tem imenom poimenovanih 2031 (1971: 423; 1994: 1405) oseb. Podatki kažejo, da se je v zadnjih desetletjih zanimanje za to ime zelo povečevalo. Statistično opazna je tudi njegova možna skrajšana oblika Beno (441, 248. mesto), zelo redka pa možna tvorjenka Benito (10). Zelo redka je tudi ženska oblika Benjamina (34, 1060. mesto) s skrajšano obliko Bena in tvorjenkami Benica (obe manj kot 5), Benita (16), Benja (17).

God:
• 31. marec

Benjamin je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega in grškega Benjamin iz hebrejskega imena Benjamin/Binjamin v pomenu 'sin desnice, juga, 'sin sreče, ljubljeni sin'. Sestavina ben pomeni 'sin', jamin pa 'desnica, jug'. Pomen 'jug' je ohranjen v imenu države Jemen na jugu Arabskega polotoka.

Po stari zavezi je bil Benjamin najmlajši med 12 sinovi očaka Jakoba in Rahele. Mati ga je pred smrtjo ob porodu imenovala Benoni 'sin moje bolečine', oče pa ga je preimenoval v Benjamin. Benjamin je praoče židovske veje, iz katere je izšel prvi izraelski kralj Savel. Iz tega rodu je bil tudi apostol Pavel, ki se je pred spreobrnjenjem imenoval Savel.

Po svetopisemskem Benjaminu je nastal izraz bénjamin, manjšalno benjamínček v pomenu 'najmlajši v družini ali družbi'. Izraz benjaminček pomeni tudi 'ljubljenček', npr. Bil je mamin benjaminček.

V koledarjih je sv. Benjamin, diakon, mučenec v Perziji okrog leta 424 (31. marca).

Modest je zelo redko moško ime. Tako se je leta 2006 imenovalo 12 (1994: 13) oseb. Ženska oblika Modesta ne obstaja ali je njena frekvenca manjša od 5.

God:
• 31. marec

Ime Modest izhaja iz latinskega imena Modestus. Razlagajo ga iz latinskega pridevnika modestus 'zmeren, skromen, ponižen; dobrosrčen, nraven, čist, pošten'. Ime Modest je omenjeno v 1. in 2. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev. Tako se trikrat pojavi škof Modestus, ki je med Slovenci razširjal krščanstvo, in sicer leta 755, 760 in 765. Omenjen je tudi Modestus prezbiter, navzoč leta 944 v Ogleju kot priča.

Škof Modest je bil menih, ki so ga v Salzburgu leta 755 poslali v Karantanijo, kjer je takrat vladal Hotimir, oznanjevat krščanstvo. Njegov grob je v Marijini cerkvi v Gospe Sveti na Koroškem. Cerkev ima sv. Modesta za apostola Slovencev in je v koledarju 31. marca.