Javier 'Chicharito' Hernández, nogometaš angleškega nogometnega kluba Manchester United, vsako tekmo začne tako, da pade na kolena, razširi roke in s pogledom proti nebu zmoli molitev zahvale in prošnje Bogu. Medtem njegovi soigralci čakajo na sodnikov žvižg in poslušajo skandiranje navijačev. Mehičan Javier, star 24 let, v svojih intervjujih še poudarja, da ne gre za praznoverje, ampak da se želi vedno znova zahvaliti Bogu za vase, kar mu je podaril v njegovi uspešni karieri. Zase pravi, da je prepričan katoličan in da prosi Boga, naj varuje njegove soigralce pa tudi nasprotnike poškodb, saj so te najhujša stvar za vsakega športnika.

Ime Kornelija je med ženskimi imeni v Sloveniji na 502. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 145 (1971: 83; 1994: 153) oseb. Različice imena Kornelija so: Cornelia (2012: 10), Kornelia (16), Kora (16), Korina (47), Nela (168), Neli (677, 232. mesto), Nelica (5), Nella (8), Nelli (16), Nely (29), Nelly (43). Moške oblike: Kornel, Kornelij, Korneli, Kornelijo, Kory.

God:
• 31. marec

Ime Kornelija izhaja iz latinskega imena Cornelia, ki je ženska oblika latinskega imena Cornelius, slovensko Kornelij, Kornel. Možna je tudi direktna izpeljava iz imena Kornelij. Prvotni pomen latinskega Cornelius je 'pripadajoč starorimski rodbini Kornelijev' in ga povezujejo z latinsko besedo cornu 'rog; vojaški rog; steklenica iz roževine; lok itd.' ali s cornus 'dren; sulica'.

V koledarju je 31. marca Kornelija, afriška mučenka, ki je umrla okrog leta 300.

Med imeni v Sloveniji je ime Benjamin na 108. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2006 s tem imenom poimenovanih 2031 (1971: 423; 1994: 1405) oseb. Podatki kažejo, da se je v zadnjih desetletjih zanimanje za to ime zelo povečevalo. Statistično opazna je tudi njegova možna skrajšana oblika Beno (441, 248. mesto), zelo redka pa možna tvorjenka Benito (10). Zelo redka je tudi ženska oblika Benjamina (34, 1060. mesto) s skrajšano obliko Bena in tvorjenkami Benica (obe manj kot 5), Benita (16), Benja (17).

God:
• 31. marec

Benjamin je svetopisemsko ime, ki izhaja prek latinskega in grškega Benjamin iz hebrejskega imena Benjamin/Binjamin v pomenu 'sin desnice, juga, 'sin sreče, ljubljeni sin'. Sestavina ben pomeni 'sin', jamin pa 'desnica, jug'. Pomen 'jug' je ohranjen v imenu države Jemen na jugu Arabskega polotoka.

Po stari zavezi je bil Benjamin najmlajši med 12 sinovi očaka Jakoba in Rahele. Mati ga je pred smrtjo ob porodu imenovala Benoni 'sin moje bolečine', oče pa ga je preimenoval v Benjamin. Benjamin je praoče židovske veje, iz katere je izšel prvi izraelski kralj Savel. Iz tega rodu je bil tudi apostol Pavel, ki se je pred spreobrnjenjem imenoval Savel.

Po svetopisemskem Benjaminu je nastal izraz bénjamin, manjšalno benjamínček v pomenu 'najmlajši v družini ali družbi'. Izraz benjaminček pomeni tudi 'ljubljenček', npr. Bil je mamin benjaminček.

V koledarjih je sv. Benjamin, diakon, mučenec v Perziji okrog leta 424 (31. marca).

Modest je zelo redko moško ime. Tako se je leta 2006 imenovalo 12 (1994: 13) oseb. Ženska oblika Modesta ne obstaja ali je njena frekvenca manjša od 5.

God:
• 31. marec

Ime Modest izhaja iz latinskega imena Modestus. Razlagajo ga iz latinskega pridevnika modestus 'zmeren, skromen, ponižen; dobrosrčen, nraven, čist, pošten'. Ime Modest je omenjeno v 1. in 2. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev. Tako se trikrat pojavi škof Modestus, ki je med Slovenci razširjal krščanstvo, in sicer leta 755, 760 in 765. Omenjen je tudi Modestus prezbiter, navzoč leta 944 v Ogleju kot priča.

Škof Modest je bil menih, ki so ga v Salzburgu leta 755 poslali v Karantanijo, kjer je takrat vladal Hotimir, oznanjevat krščanstvo. Njegov grob je v Marijini cerkvi v Gospe Sveti na Koroškem. Cerkev ima sv. Modesta za apostola Slovencev in je v koledarju 31. marca.

Amadej je med moškimi imeni v Sloveniji na 256. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2008 z imenom Amadej poimenovanih 454 (1980: 22; 1994: 118) oseb. Primerjalni podatki kažejo, da je ime Amadej prišlo v modo po letu 1990, saj je nekaj več kot štiri petine zdajšnjih Amadejev rojenih po tem letu. Precej manj pogoste so njegove različice Amadeo (2008: 9), Amadeus (6), Amedej, Amedeo, Amedejo (vsi zelo redki). Ženska oblika imena Amadej je Amadeja (1980: 29; 1994: 121; 2008: 287) z različico Amadea (2008: 47).

God:
• 30. marec
• 27. avgust

Ime Amadej izhaja iz latinskega imena Amadeus. To je zloženo iz latinskega ama 'ljubi' in deus 'bog' in je prvotno pomenilo 'kdor ljubi boga'. Glede na sestavine in pomen imenu Amadej ustrezajo grško Theófilos, slovenski Bogoljub, nemško Gottlieb, pomensko sorodni pa so še slovensko Bogomil, latinska Amandus, Amatus in grško Theódōros. Obliki Amadeo, Amedeo sta iz italijanščine.

V koledarju sta Amadej IX., Savojski, knez, iz 15. stol. (30. marca), in Amadej Švicarski, škof iz 12. stol. (27. avgusta). Takrat lahko godujejo tudi imetnice imen Amadeja in Amadea.

Med slavnimi Amadeji je tudi znameniti avstrijski skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart.

Sem spadajo vsa imena, ki se začenjajo ali končujejo z - bert, Tako sem spadajo najprej vsi tisti, ki se imenujejo Adalbert, Albert, Hubert, Herbert, Lambert, Robert. Samostojno ime Berto pa lahko izhaja tudi iz nemškega imena Berthold, tudi Berahtold in pomeni bleščeč, slaven (beraht), in povrh še mil, ljubek (hold). Ime pa lahko izhaja tudi iz italijanskega (Alberto, Umberto). Znane oblike imena so še Berti, Bertej (koroško). Ime je bilo pri nas bolj razširjeno v prejšnjem stoletju, zdaj pa ni več zanimanja zanj. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji 31 moških oseb z imenom Berto. Drugače je na Hrvaškem, kjer je ime bolj razširjeno (100). V seznamu svetnikov je 29. marca sv. Berthold († ok. 1195) začetnik karmeličanskega reda, 21. oktobra goduje tudi sv. Bertold († 1106), konverz iz Parme v Italiji. Osebe z imenom Berto lahko godujejo tudi takrat kot osebe z imeni Albert (15. nov.), Herbert in Hubert.

God:
• 29. marec
• 21. oktober

Ime Berto je tudi moška oblika ženskega imena Berta, ki izhaja iz nemškega imena Bertha, ki ga tudi razlagajo iz starovisokonemške besede berth v pomenu 'bleščeč, slaven'. Z različicami imena (Alberta, Albertina, Berti, Bertica, Bertka) je ime pri nas bolj razširjeno, saj je bilo leta 2007 pri nas 710 ženskih oseb z imenom Berta. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Berta po pogostosti uporabe uvrščeno na 221 mesto. Na koledarju imajo Berte tudi svojo zavetnico, 4. julija namreč goduje frankovska opatinja Berta iz Blangyja v severni Franciji. Sorodna imena so tudi Klara in Slavna ...

Ime Bojan je med najpogostejšimi moškimi imeni na 18. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Bojan poimenovanih 10519 (1971: 7847; 1994: 11028) moških oseb. Podrobnejši podatki po obdobjih o vseh zdaj živečih Bojanih kažejo, da je večina tako poimenovanih oseb iz obdobij 1951– 1990 in da je zanimanje za ime Bojan v zadnjih dveh desetletjih zelo upadlo. Različice imena Bojan so: Bojc, Bojče, Bojči, Bojeslav, Bojimir, Bojin, Bojkan, Bojko, Bojmir, Bojo. Ženska oblika imena Bojan je Bojana (1971: 1657; 1994 2879; 2012: 2871, 97. mesto).

God:
• 28. marec

Ime Bojan je slovanskega izvora. Nastalo je iz zloženih slovanskih imen, ki se začenjajo z Boj-, npr. Bojmir, Bojslav, in je tvorjeno s priponskim obrazilom -an. Sestavina Boj- izhaja iz občne besede boj (prim. glagol bojevati se). S priponskim obrazilom ‑an, ki je v imenu Bojan, se po mnenju hrvaškega etimologa P. Skoka v izboljševalnem pomenu tvorijo osebna moška imena iz dvočlenskih praslovanskih osebnih imen. Taka imena so npr. še: Milan iz Milivoj, Vukan iz Vukmir, Stojan iz Stojislav, Grdan, Gruban, Živan in druga. Občna beseda boj je bila uporabljena tudi kot druga sestavina slovanskih zloženih imen, npr. češko narečno Dobroboj, Přiboj.

Na obstoj imena Bojan pri starih Slovencih kažejo krajevna imena Bojanice pri Adlešičih, Bojanja vas pri Metliki in Bojanji Vrh pri Muljavi. Ime Bojan so imeli plemiči na Tolminskem in drugod.

Bojan (Vojan) je tudi ime svetnika, mučenca, ki je bil ruski knez in je umrl leta 827 (v koledarju 28. marca). Med najstarejše znane osebe z imenom Bojan spada stari pevec Bojan iz ruskega epa Slovo o polku Igoreve. Po njem se imenuje bajan 'velika harmonika s kompliciranim sistemom'.

Ime Rupert je med moškimi imeni v Sloveniji na 706. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 72 (1971: 173; 1994: 127) oseb. Ženska oblika imena Rupert je Ruperta, ki je zelo redka.

God:
• 27. marec

Ime Rupert izhaja iz nemškega imena Ruprecht, ki gornjenemška skrajšana oblika imena Rodebert. Ime Rodebert je nastalo iz starejšega Hruodperaht, ki je zloženka iz starovisokonemških besed hrōd, hruod 'slava' in beraht 'bleščeč, slaven'. Sestavini hrōd, hruod in beraht sta v sestavi številnih nemških imen, kot so Roderich, Rodewald, Roland, Rudolf ter Adalbert, Amalbert, Engelbert, Richbert, Bertold. Iz imena Rodebert pa je po krajšanju nastalo ime Robert (2010: 10499; 18. mesto). Ime Robert je pogosto pri Angležih, predvsem skrajšane oblike Bob, Bobby, Rob, Robby, Robin (npr. Robin Hood).

Ime Rupert je bilo v času nastajanja priimkov bolj v rabi, saj je iz njega nastalo precej priimkov, npr. Rupelj, Rupert, Rupret, Ropret, Rope, Rupe, Repše, Repovž. Z imenom Rupert so povezana tudi nekatera imena naselbin, npr. Šentrupert, Rupreče, Ruperčvrh. Naselja Šentrupert (po Atlasu Slovenije sta pri nas dve naselji in zaselek s tem imenom) so poimenovana po cerkvah sv. Ruperta, ki jih je v Sloveniji sedem.

Sv. Rupert je bil prvi salzburški škof, ki je umrl okrog leta 717 (v koledarju 27. marca). Velja za zavetnika salzburške škofije, stolnice in dežele. Dne 24. septembra praznujejo v Salzburgu "Herbstruperti" (tj. Rupertovo jesen) v spomin na 24. september 774, ko je sveti škof Virgil prenesel Rupertove ostanke v novo stolnico.

Ime Rupert je v latinskem izrazu experto crede Ruperto, tj. 'verjemi izkušenemu Rupertu', ki je iz starejšega experto credite 'verjemite izkušenemu' (gl. Vergil, Aeneis XI, 283). M. Cigale pa v nemško-slovenskem slovarju pri iztočnici Ruprecht omenja izraz der Knecht Rupert v pomenu 'bavbav, s katerim strašijo otroke'. Nemško der Knecht Ruprecht je danes pogovorno 'ljudsko-grob, robat spremljevalec sv. Miklavža, ki s šibo straši otroke'. Po imenu Rupert je nastalo tudi koroško obirsko roprat 'kdor za svoj god ne da za pijačo'.