Z imenom Lea je bilo leta 2006 poimenovanih 2958 (1971: 421, 1994: 1866) oseb, kar ga je uvrščalo na 89. mesto med ženskimi imeni. Zaradi stalno rastočega zanimanje v zadnjih desetletjih imamo ime Lea lahko tudi za modno ime – tako kot nekatera druga, zlasti kratka imena. Manj pogosta je bila različica Leja (1971: 48, 1994: 210, 2006: 459, 267. mesto), prav tako možno izhodiščno ime Leonida (1971: 349, 1994: 546; 2006: 542, 242. mesto) s skrajšano obliko Leona (2006: 34). Možne moške oblike gornjih ženskih imen so Leo (2006: 217, 373. mesto), Leon (2287, 100.), Leonid (20).

God:
• 22. marec

Lea je svetopisemsko ime in izhaja iz hebrejskega imena Lea z nekdanjim pomenom 'vrsta antilope', tudi 'divja krava' ali 'kača'. Ime izhaja iz živinorejske kulture. Svetopisemska Lea je bila hči lastnika čred Labana. Hebrejski očak Jakob si jo je kot pastir zaslužil v sedmih letih. Rodila mu je šest sinov in hčerko. Lea je lahko tudi ženska oblika imena Leo ali skrajšana oblika imena Leonida. Ime Leo je lahko skrajšana oblika imen Leonard, Leopold ali pa samostojno ime, ki enako kot ime Leon izhaja iz latinskega imena Leo in se razlaga iz živalskega poimenovanja leo, v rodilniku leonis 'lev'.

V koledarju je 22. marca Lea, plemenita žena iz Rima, vdova in spokornica, ki je umrla leta 384. Velja za zavetnico vdov.

Med najpogostejšimi imeni v Sloveniji je ime Martin na 25. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2016 s tem imenom poimenovanih 9.037ꜜ (2007: 9.398; 1994: 10.079; 1971: 11.129) oseb. Precej manj pogoste so bile različice imena Martin: Mart (2016: 12 oseb), Tin (2016: 327; 2007: 192; 1994: 53), Tine (2016: 1.474ꜛ - 138. mesto; 2007: 1.057 - 160. mesto; 1994: 652; 1971: 161), Tino (2016: 39; 2007: 28; 1994: 10). Večinoma samo klicne so bile oblike Tinče, Tinček in Tinko. Različice z začetnim T- so lahko nastale tudi po krajšanju iz imena Valentin. Ženska oblika imena Martin je Martina (2016: 7.542ꜜ; 2007: 7.772; 26. mesto; 1994: 7.818; 1971: 4.262). Njena manjšalna oblika je Martinka (45). Po krajšanju so iz imena Martina nastale naslednje skrajšane in tvorjene oblike, ki pa so lahko nastale tudi iz imena Valentina: Tina (2016: 7.762ꜛ - 24. mesto; 2007: 7.427- 28. mesto; 1994: 5.929; 1971: 56), Tinca (48), Tinka (2016: 248ꜛ; 2007: 208), Tinkara (2016: 1.447ꜛ - 159. mesto; 2007: 758 - 214. mesto; 1994: 114; 1980: 54).

God:
• 12. januar
• 31. januar
• 20. marec
• 13. april
• 8. maj
• 3. avgust
• 17. september
• 24. september
• 7. oktober
• 3. november
• 11. november

Ime Martin izhaja iz latinskega imena Martinus. To je izpeljanka iz latinskega Martius, podobno Marcialis, oba v pomenu 'Martov' oziroma 'pripadajoč bogu vojskovanja Martu'. V zvezi s bogom Martom je npr. izraz marec iz Martius mensis, tj. 'Martov mesec'.

Ime Martin je pri nas izpričano v najstarejših listinah, priimek Martinčič pa je že v goriškem uradu leta 1523: Ruprecht Martinzitsch, župan v Ravnici. Ostali priimki iz imena Martin so: Martin, Martinec, Martinak, Martinc, Martini, Martinič, Martinjak, Martinšek.

Martin je ime mnogih svetnikov. Najbolj znan je Martin, škof iz Toursa. Velja za apostola Galije, danes Francije, je zavetnik nemških mest Mainza in Erfurta ter vojakov in zakonskih mož. Umrl je leta 397 (v koledarju 11. novembra).

V koledarju pa so še:

• Martin od sv. križa, sv., † 1203, duhovnik, biblicist in regularni kanonik v Leonu v Španiji (12. januar)
• Martin, Janez in Lucija, sv., † 1862, mučenci na Kitajskem (19. februar, god 15. januar)
• Martin, sv., † 1147, duhovnik in mučenec na Portugalskem (31. januar)
• Martin iz Brage, sv., † 579, cerkveni oče (20. marec)
• Martin I., sv., † 656, papež in mučenec (13. april)
• Martin, sv., 6. st., opat v Clermontu v Franciji (13. april)
• Martin, sv., 6. st., opat v Akvitaniji (8. maj)
• Martin, sv., † ok. 580, menih na Monte Massicu v Kampaniji (Italija) (3. avgust)
• Martin iz Finojose, sv., † 1213, opat in škof (17. september)
• Martin Cidis, sv., † 1152, cistercijanski opat v Španiji (7. oktober)
• Martin Porres, sv., † 1638, ranocelnik in vzornik socialne pravičnosti (3. november)

V Sloveniji je 78 cerkva sv. Martina. Po teh cerkvah so nekateri kraji dobili ime Sv. Martin, Šmartno, Martjanci.

Praznik sv. Martina, tj. Martinovo ali Martinje, v Ziljski dolini tudi šmarčica, pri Pleteršniku sumarčica, je bil nekoč, deloma tudi še danes, eden od najpomembnejših ljudskih praznikov. Na Martinovo so se ljudje veselili dobre letine in slavili konec sezonskega dela. V dobi tlačanstva je bil to čas za oddajo dajatev. Proslavljanje pridelka, zlasti vinskega, s pojedino na Martinovo nedeljo ali martinovanje je tudi čas, ko se novi mošt spremeni v novo vino.

Po sv. Martinu se mesec november narečno imenuje martinščak, tudi martovščak. Sicer pa je Martin tudi v vremenskih pregovorih: Če je na sv. Martina dan grdo in oblačno vreme, bo lepa zima. Kakršen je martovšek, tak je sušec mesec.

Najbolj slaven slovenski Martin ob sv. Martinu je Levstikov Martin Krpan.

Ime Jera je med ženskimi imeni v Sloveniji na 379. mestu. Dne 1. 1. 2010 je bilo s tem imenom poimenovanih 239 (2008: 236; 1994: 282; 1971: 568) oseb. Med različicami je bila najpogostejša tvorjenka na  ica Jerica (921; 2008: 929; 1994: 1033; 1971: 1111), manj pogoste ali redke pa Jedert (2010: 26), Jederta (6), Jedrt (7), Gera (35), Gerda (9), Gerta (15), Gertruda (66), Gertrud (9), Jerca (299; 2008: 280; 1994: 125), Trauda (8), Traudi (9), Travda (zelo redko), Truda (32).

God:
• 17. marec
• 16. november

Ime Jera izhaja iz imena Gera, ki je skrajšana oblika imena Gertruda. Po glasovnem preoblikovanju začetnega Ge- v Je  kot iz Gera v Jera so iz imena Gertruda in različic Gertrud, Gertraud nastala imena Jedert, Jedrt, Jederta, samo po krajšanju pa imena Gerda, Gerta ter Truda, Trude, Trudi, Trauda, Traude, Traudi, po tvorbi na  ica Traudica. Ime Gertruda je po izvoru nemško in je zloženo iz starovisokonemških besed gēr 'kopje' in trūt 'ljub, zvest'.

Ime Jerica z različico Jerca je po nastanku manjšalnica imena Jera in je tvorjena s priponskim obrazilom  ica( ca). Manjšalnost imena Jerica se s pogosto rabo izgublja, kar velja tudi za nekatera druga pogosta imena na  ica, npr. Anica, Danica, Dušica, Milica.

Ime Jerica je znano iz slovenske ljudske pesmi kot sirota Jerica.

Jera oziroma Jedrt je ime svetnic: Jedrt Nivelska, opatinja iz 7. stoletja (v koledarju 17. marca) in Jera Velika, iz Helfte, ki je umrla okrog leta 1302 (v koledarju 16. novembra). Spomladanska sv. Jera velja za zavetnico proti mišji in podganji zalegi, proti vročini, za poljske pridelke, prenočišča, potnike, vdove. Je znanilka pomladanskega dela na prostem, kar kaže pregovor Če ne prej, na sv. Jedrti dan gotovo gorka sapica pripihlja.

Patrik je med moškimi imeni v Sloveniji na 168. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2004 s tem imenom poimenovanih 931 oseb. Statistika tudi kaže, da je 745 tako poimenovanih oseb dobilo to ime po letu 1991. Manj pogosta je pisna različica Patrick (245 oseb, 326. mesto). Tudi večina od teh, tj. 169, je ime Patrick dobila po letu 1991. Zelo redki sta različici Patric (9) in Patricij (17). Precej pogostejša je ženska oblika Patricija (1939 oseb, 128. mesto, po letu 1991 kar 1099) s precej manj pogosto različico Patricia (277, 335. mesto). Zelo redki sta različici Patriša (5) in Patrizia (36). Kot je razvidno iz statističnih podatkov, sta imeni Patrik in Patricija v zadnjem obdobju precej v modi.

God:
• 17. marec

Ime Patrik izhaja iz irskega imena Patrik, to pa iz latinskega Patricius, slovensko Patricij. Latinsko Patricius povezujejo z latinskim pridevnikom patricius v pomenih 'patricijski, plemenit; patricij, rimski plemič po rodu' (tj. po očetu, prim. latinsko pater oče). Ženska oblika imena Patricius je Patricia in iz tega izhaja slovensko ime Patricija. Različica Patriša je nastala po angleškem izgovoru imena Patricia, različica Patrizia pa je zapisana po italijansko.

V koledarju je 17. marca Patrik († 461), apostol in svetnik Irske. Njegova zasluga je, da je na Irskem pokristjanjevanje potekalo brez nasilja in odpora. Iz samostanov, ki jih je ustanovil sv. Patrik, so prišli menihi kot misijonarji tudi v Karantanijo. Po blagem pristopu pri širjenju krščanstva v Karantaniji je bil znan sv. Modest, imenovan tudi apostol Karantanije (v koledarju 31. marca). Kot svojega namestnika ga je okrog leta 755 med Slovence poslal salzburški škof sv. Virgil, ki je prišel kot misijonar z Irskega.

Ime Herbert je med moškimi imeni na 706. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Herbert poimenovanih 73 (1971: 122; 1994: 103) moških oseb. Različica imena Herbert je Heribert, skrajšani obliki Heri, Herko, ki sta zelo redki. Možna skrajšana oblika imena Herbert je Bert (2012: 28) z različicama Berti (9) in Berto (31). Ženska oblika imena Herbert je Herberta, skrajšano Hera, možna skrajšana oblika pa je Berta.

God:
• 16. marec

Ime Herbert izhaja iz nemškega imena Herbert, to pa iz starejšega Heribert, Hariberaht, ki je zloženo iz starovisokonemških besed heri 'množica, vojska' in beraht 'bleščeč, slaven'. Druga sestavina imena Herbert – bert – je zelo pogosta v nemških zloženih imenih, npr.: Agilbert, Amalbert, Dagobert, Engelbert ter Bertram, Bertold. Sestavina bert se lahko v imenih zamenjuje z enakopomenskim mar, tj. Bodobert : Bodomar, Adalbert : Adalmar, Volkbert : Volkmar. Prvo sestavino imena Herbert, tj. heri, imajo še nemška imena Hermann, Herleif, Herward, Herwin idr. Ime Herbert je v francoščini Aribert, Hébert, v italijanščini Ariberto, Cariberto, Erberto. Nemška skrajšana oblika imen Herbert in Heribert je Harro. Ime Bert je lahko tudi skrajšana oblika imena Albert in drugih imen s sestavino bert.

V koledarju je 16. marca Herbert, nemški škof († leta 1021). V zvezi z njim je treba omeniti glavnik svetega Heriberta, slonokoščen karolinški izdelek (2. polovica 9. stol., Köln). Spredaj ima relief Križanja, na hrbtni strani pa dvojno akantovo vitico, ki predstavlja arbor vitae (= drevo življenja).

• Akacij, sv., 3. st., škof na Malti
• Amos, sv., 8. st. pr. Kr., prerok
• Benjamin, sv., † ok. 422, diakon in mučenec
• Bonaventura Tornielli, bl., † 1491, servit v Vidmu (Udine) v Italiji
• Gvido (Vido), sv., † 1046, opat v Pomposi
• Modest, sv., † ok. 763, škof in apostol Slovencev
• Štefan, sv., † 774, menih v Sabi

God: 31. marec

Stari Latinci so rekli: 'Nomen est omen', kar pomeni: 'Ime je znamenje'. S tem so hoteli povedati, da včasih že ime samo razodeva človeka. O svetniku, ki velja za apostola Slovencev v Karantaniji, je bolj malo zgodovinskih podatkov; tistih nekaj zanesljivih virov pa nam ga prikazuje kot blagega in milega moža. Njegovo ime Modest – najbrž redovniško, ne krstno – prihaja iz latinske besede 'modestus' in pomeni 'dobrosrčen, blag, pošten'. Svoje ime je povsem opravičil.

Legendarni življenjepis, ki pa ni brez zgodovinske podlage, ne ve povedati, kje je bil Modest rojen in kdaj. Prosil je za sprejem v neki samostan na Zahodu. Sprejeli so ga, ker ga je priporočalo lepo obnašanje, bister razum in hrepenenje po krščanski popolnosti. Ni maral, da bi ga spraševali po rodu in imenu. Sprejel je ime Modest, ki so mu ga dali v samostanu. Bil je natančen v spolnjevanju redovnih pravil, ljubeznivo pozoren in pripravljen priskočiti na pomoč, kjer je bilo treba. Najljubša mu je bila samota, kjer se je potopil v molitev. Kadar je bil pri delu, je bil tam z vsem srcem. Raje je poslušal kakor govoril, kadar je spregovoril, pa je pokazal nenavadno preudarnost in spoštljivost do vsega njegovo govorjenje je bilo prav tako zbrano kot njegova molitev.

Preden so mu v samostanu zaupali pomembnejše naloge, je prišel k njim na obisk sv. Virgil, opat in upravitelj škofije Salzburg, ki je prišel kot misijonar z Irskega. Redovnikom v Modestovem samostanu je pripovedoval o slovanskem ljudstvu, ki živi na jugovzhodni strani njegove škofije, v Karantaniji. To ljudstvo je dobro in plemenito, gostoljubno in pogumno, vdano petju in igri, kar razodeva, da mora biti dovzetno za evangeljsko oznanilo. Takrat so bili Karantanci že bavarski zavezniki v bojih zoper Obre, zato so bili dani zunanji pogoji za misijonsko delo. Virgil je iskal delavcev za božjo setev med Karantanci. Modest je bil takoj pripravljen iti v misijonsko šolo, najprej v samostan sv. Petra v Salzburgu, potem pa na otok Awa na Chiemskem jezeru. Tu je našel duhovnika Lupa, učitelja in botra kasnejših karantanskih knezov Gorazda in Hotimira.

To pripoved legende potrjujejo zgodovinska dejstva. Virgil je prišel na Bavarsko okoli leta 745. Gorazd in Hotimir sta bila krščena na otoku Awa in tam se je Modest pripravljal za misijonsko delo v Karantaniji. Zgodovinar Fran Kos v Gradivu povzema zgodovinske dokumente: »Ko je preteklo nekoliko časa, odkar je nastopil med Slovenci vlado knez Hotimir, je ta prosil solnograškega škofa Virgila, da bi prišel obiskat njegovo ljudstvo in ga potrdit v veri. Tej želji Virgil ni mogel ustreči in je zato poslal med Slovence škofa Modesta za svojega namestnika.« To je bilo leta 755, najkasneje 757. Modest je bil v Karantaniji pokrajinski ali korni škof z vsemi pooblastili in stalnim sedežem.

Prva cerkev je bila na Krnskem gradu, a je bila kmalu premajhna. S Krnskega gradu je bilo videti razvaline mesta Virunum, ki je bilo do prihoda Slovencev (ok. 590) sedež starokrščanske škofije. Tu je Modest s Hotimirovo pomočjo sezidal Marijino cerkev, predhodnico sedanje cerkve pri Gospe Sveti. Tam je imel Modest svoj škofijski sedež. Kasneje je postavil še dve večji cerkvi: eno pri Spittalu ob Dravi, drugo ob zgornji Muri. S svojo blago osebnostjo je močno pripomogel k širjenju krščanstva med karantanskimi Slovenci. Šele po njegovi smrti okoli leta 763 beremo o dveh poganskih uporih. Modest je umrl pri Gospe Sveti in tam je tudi pokopan. Je zavetnik Korotana, doma za slovenske visokošolce na Dunaju.

• Amadej (Bogoljub) Savojski, bl., † 1472, vojvoda
• Janez Klimak, sv., † 649, bogoljubni pisatelj
• Ludvik iz Casorije, bl., † 1885, frančiškanski redovnik, misijonar v Sudanu
• Osburga, sv., † ok. 1016, opatinja v Coventryju v Angliji
• Peter Regalado, sv., † 1456, iz reda manjših bratov v Aguilarju v Španiji
• Regul, sv., 4. st.?, škof v Senlisu v Franciji
• Zosim, sv., 7. st., škof v Sirakuzah v Italiji