papeževe misli na svetovnem srečanju družin - "Danes nas je toliko na tem slavju in to je že samo po sebi nekaj preroškega, neke vrste čudež v sedanjem svetu, ki se je naveličal ustvarjati nove delitve, nove razdore, nove polomije. Ko bi le bili vsi preroki! Ko bi se le vsakdo od nas odprl čudežu ljubezni v blagor lastne družine in vseh družin sveta – govorim o čudežih ljubezni – da bi tako premagali pohujšanje slabotne in utrujene ljubezni, zaprte same vase, nestrpne v odnosu do drugih! Zastavljam vam vprašanje, na katero naj vsak sam odgovori – zakaj sem izrekel besedo nestrpna: ali pri nas doma kričimo ali se pogovarjamo z ljubeznijo in obzirnostjo? To je dobro merilo naše ljubezni.« Tako je v svojem neposrednem in preprostem slogu dejal papež Frančišek pri sklepnem evharističnem slavju na osmem svetovnem srečanju družin v parku Benjamina Franklina v Filadelfiji 27. septembra 2015. To je bilo zadnje ‘dejanje’ njegovega pastirskega obiska na Kubi in v ZDA od 19. do 27. septembra 2015. Sam je povedal, da je bil glavni razlog za to njegovo potovanje, deseto po vrsti, prav svetovno srečanje družin.

Svetovno srečanje družin v Filadelfiji se je pričelo 22. septembra, papež Frančišek se je družinam z vseh celin pridružil zadnja dva dneva, 26. in 27. septembra. Posebej je nagovoril škofe, ki so sodelovali na tem srečanju družin. Spodbudil jih je naj kot dobri pastirji posebej skrbno varujejo družine. »Pastir ostaja buden in pomaga ljudem, da v trenutkih malodušja, razočaranja in neuspehov dvignejo pogled. Lahko bi se upravičeno vprašali: ali smo v svojem pastoralnem delu pripravljeni ‘izgubljati čas’ z družinami? Ali smo pripravljeni biti ob njih ter z njimi deliti skrbi in radosti? ... Naj nam Bog podeli dar obnovljene bližine družine in Cerkve.«
V soboto, 26. septembra zvečer, je papež Frančišek sodeloval pri molitvenem bedenju v parku Benjamina Franklina. Čeprav je imel za sabo že več kot teden dni napornih srečanj in številnih govorov, je bil kot prerojen, ko se je s papamobilom peljal skozi množico, ki ga je navdušeno pozdravljala. Ko smo spremljali to njegovo potovanje, smo videli: kadar je imel pred seboj tiste, ki veljajo za ‘velike’, je bil zelo resen in zadržan; pri srečanjih z ‘malimi’ pa se je razživel kot ljubeči oče. Za molitveno bedenje so pripravili raznovrsten program, pri katerem so se menjavala pričevanja družin z vsega sveta ter glasbene in plesne točke. Papež Frančišek je v svojem kratkem nagovoru poudaril, da je Bog Stvarnik “svet zaupal družinam” in da ima družina “božje državljanstvo”, ker je bila rojena v raju. Opozoril je na vlogo otrok in starih ljudi v družini: narod, ki ne skrbi zanje, bo izgubil prihodnost in bo ostal brez spomina na preteklost.

Zakoncem, ki jih je imel pred seboj, je ‘dal nalogo’: nikoli ne končajte dneva sprti!
Svetovno srečanje družin se je končalo z mašo v parku Benjamina Franklina v nedeljo, 27. septembra. Papež Frančišek je svojo homilijo navezal na božjo besedo tiste nedelje, v kateri tako Mojzes kot Jezus grajata sodelavce in učence zaradi ozkosrčnosti. »Bog hoče, da vsi njegovi otroci sodelujejo na prazniku evangelija. Ne ovirajte tega, kar je dobro – pravi Jezus – nasprotno, pomagajte, da raste. Dvomiti o delovanju Duha, zbujati vtis, da ne deluje v tistih, ki niso iz naše skupine, ki niso kakor mi, je nevarna skušnjava.« Poudaril je, kar vedno ponavlja, da se vera razodeva v drobnih vsakdanjih pozornostih. »Vera odpira okno dejavni navzočnosti Svetega Duha in nam kaže, da sta sreča, svetost vedno povezana z majhnimi dejanji. Kdor vam da piti kozarec vode zaradi tega, ker ste Kristusovi – pravi Jezus, majhno dejanje – ne bo izgubil svojega plačila (Mr 9,41). Majhna dejanja, ki se jih človek nauči doma; dejanja v družini, ki se izgubljajo v vsakdanjosti, ki pa pripomorejo, da je vsak dan drugačen. To so dejanja mame, stare matere, očeta, starega očeta, sina, brata. so dejanja pozornosti, prisrčnosti, tankočutnosti. Recimo kot topla jed, ko čakamo na večerjo, kot zajtrk, ki nas že čaka, ko zgodaj zjutraj vstanemo. To so družinska dejanja. To je blagoslov pred spanjem, objem, ko po napornem delavniku pridemo domov. Ljubezen se kaže v majhnih dejanjih, v pozornosti za vsakdanje malenkosti, ki pomagajo, da ima življenje vedno pridih domačnosti. Vera raste, kadar jo oživlja in oblikuje ljubezen. Zato so naše družine, naši domovi resnične domače Cerkve: so primeren kraj, kjer vera postane življenje in življenje raste v veri.« Homilijo je sklenil z voščilom: »Nam vsem naj Bog podeli, da bi bili preroki veselja evangelija, evangelija družine, družinske ljubezni, da bi bili preroki kot Gospodovi učenci, in naj nam podeli milost, da bi bili vredni čistosti srca, ki je odprto za evangelij.« Na koncu je oznanil, da bo naslednji svetovni dan družin leta 2018 v Dublinu, glavnem mestu Irske.

Ko se je vrnil v Rim, ni odšel ‘domov’ v Vatikan, ampak najprej v baziliko Marije Snežne, da se je Božji Materi zahvalil za njeno varstvo na tem napornem potovanju. Na splošni avdienci v sredo, 30. septembra je kratko povzel svoje vtise in povedal: »Višek potovanja je bilo srečanje družin, ko se je skozi prizmo družin obzorje razširilo na ves svet.« Odločno je zatrdil, kaj je družina v božjem načrtu: »Svetopisemski humanizem nam postavlja pred oči tole sliko: človeški par, združen in rodoviten, ki ga je Bog postavil v vrt sveta, da ga obdeluje in ohranja.«
piše: Silvester ČUK

Pričevanje, Ognjišče (11) 2015, str. 38

»Slavni islamski učenjaki, ki na velikih mednarodnih srečanjih poudarjajo, kako islam spoštuje versko svobodo in kako je islam vera miru: kje so bili, ko so nas preganjali – samo zato, ker smo kristjani? Kdaj bodo muslimanski učenjaki kritično preučili korenine nasilja, ki se sklicuje na islam?« Tako se bo s pregnanim mosulskim škofom Petrosom Mouchem vprašal bralec te krute pripovedi o begu in izgonu kristjanov z Bližnjega vzhoda. Nemški duhovnik Andreas Knapp, ki je član reda Jezusovih malih bratov, se posveča tudi beguncem, zlasti kristjanom iz Iraka in Sirije, ki so morali zapustiti domovino, hiše in vse premoženje – iz enega samega razloga: ker so kristjani. Iz prve roke zvemo o nezaslišanih grozodejstvih, s katerimi se fanatiki islamske države in džihadisti (bojevniki za vero) izživljajo nad kristjani; najbolj okrutni so tisti, ki prihajajo iz Nemčije, Velike Britanije ali Francije. Čim bolj je muslimansko okolje versko, tem bolj nestrpni in sovražni postanejo muslimani do kristjanov, ki so bili do včeraj njihovi sosedje in prijatelji. Kljub tolikšnemu trpljenju pa iz njihovih ust ni slišati niti besedice o maščevanju.

Poslušam petje v aramejščini in zlasti ton ‘O’ Jezusovih besed v evangeliju. V njegovem času so namreč uporabljali hebrejščino samo kot jezik Svetega pisma in bogoslužja. Vsakdanja govorica pa je bila aramejščina … Ljudje pojejo z vso dušo in iz vsega grla. Pesmi govorijo o Jezusovem trpljenju in v njih odzvanja njihovo lastno trpljenje. Po hrbtu me spreleti: poslušam pesem trpečega ljudstva, mogoče celo pogrebno pesem umirajoče Cerkve. Mar tukaj poslednji kristjani z zadnjimi močmi pojejo svojo poslednjo pesem?

ČUK, Silvester (Priporočamo, berite). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 12, str 104-105.

priloga

Božič s papežem Frančiškom

tema meseca

Spanje ni izguba časa

gostja meseca

dr. Martina Orožen, jezikoslovka

Preberite več: Januar 2022

Kaj bo z nami? Bomo živeli kot nekoč, ko bo epidemija koronavirusa mimo? Želimo si, da bi. Vsak bi rad svobodno hodil po svetu, se družil, mirno služil za življenje. In na tej točki ne smemo biti črnogledi: vrnitev v normalnost bo in v veliki meri bomo živeli kot pred izbruhom virusa v kitajskem Wuhanu.
Bo pa tudi nek “prej-potem”. Podobno kot je 11. september 2001, ko sta bila napadena newyorška dvojčka, prinesel človeštvu neki “prej-potem”. Denimo, pred 11. septembrom 2001 se je z letali potovalo veliko bolj sproščeno kot se potuje sedaj; predsodki do bližnjevzhodnih ljudstev so bili manjši kot so sedaj; občutka, da je vsak izmed nas lahko tarča terorizma, Evropejci prej nismo poznali.
Kaj bo drugače po epidemiji, si lahko predstavljamo. Kot prvo, doma, v nekem predalu, bomo hranili razkužila in kirurške maske. Zdaj tudi naša generacija ve, kaj je smrtonosna epidemija in na podobne situacije bo hotela biti bolje pripravljena. Po epidemiji se bomo morali ponovno učiti družbenega sobivanja, pa tudi zaupanja v znanost, v institucije, v politiko. Koronavirus je vse to zrahljal. Po epidemiji se bomo tudi bolj zavedali, kako pomembna je družina, soseščina, lokalna skupnost, delovni prostor. Tu, med brati, sestrami, prijatelji, sodelavci in sosedi, smo, kar smo. Ni naša glavna relacija posameznik – država, kar med vrsticami napačno sporočajo kakšni mediji, protestniki in politiki.
Katoličani imamo v tem času dodaten izziv. Sredi epidemije smo dočakali papežev poziv k triletni sinodi, ki naj se odvija v vsaki krščanski skupnosti, nato na celinski ravni, nato na vesoljni v Rimu. Človek bi rekel, naj sinoda počaka, češ, prej moramo premagati koronavirus. Vendar se zdi, da papež Frančišek vidi prav ta vmesni čas, ko še ni jasno, kaj je “prej” in kaj “potem”, kot ugoden čas za refleksijo Cerkve o sebi.
Cerkev je namreč doživela še do včeraj nepredstavljivo: papeža na praznem Trgu sv. Petra in župnike, ki so za veliko noč maševali v praznih svetiščih; mežnarje, ki so na vratih cerkva preverjali PCT pogoj; zamaskirane liturgične zbore; občestva, ki so se razdelila na cepilce in proticepilce; čudne ‘epidemiološke’ pogrebe, skoraj nedostojne; pa tudi molitev in verouk po domovih, hišno cerkev, dodaten sunek medsebojne pomoči. Obenem so izbruhnili novi spolni in finančni škandali, povezani z duhovniki in cerkvenimi uslužbenci.
Lahko rečemo: če to niso dobre iztočnice za pogovor o Cerkvi jutrišnjega dne, potem ne vemo, kaj dobre iztočnice za pogovor so. Koronavirusna preizkušnja ni motnja za velikopotezno sinodo, temveč priložnost.
Na osmrtnicah Boga radi nazivamo z Gospodar življenja. Vendar ta naziv ni le za na črno obrobljene lističe, ki sporočajo smrt in datum pogreba. Bog je Gospodar življenja tudi takrat, ko življenje hitro in vijugasto teče, ko brsti, se bohoti, zaletava. Z drugimi besedami, Bog bedi nad človeštvom, zato nas novih časov ne sme biti strah. Epidemija bo imela neki “potem”, lahko da bo ta “potem” tudi neprijeten, toda Bog bo še vedno isti. Iz Božjega naročja ne bomo padli.
Kar se Cerkve tiče, pomnimo, da so vse velike krize v njeni zgodovini prinesle velike preporode. Kar se je zdelo kot konec Cerkve, se je čez čas pokazalo kot njen nov začetek. Še enkrat: Bog je njen Gospodar, ne mi.

CESTNIK, Branko. (Na začetku). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 10, str. 3.

 Letošnji svetovni sprejem Luči miru iz Betlehema je bil v soboto, 11. decembra 2021 v Salzburgu.  V nedeljo, 12. decembra so jo slovenski skavti (skupaj z italijanskimi) sprejeli od avstrijskih na mejnem prehodu Podklošter. Zvečer so jo pričakali predstavniki stegov v Ljubljani, ki bodo letos gostili ognjiščne sprejeme, v teh dneh pa bodo plamen ponesli v vse stege v Sloveniji.

Letošnje geslo Luči miru iz Betlehema je Človek, ne ne jezi se!

Povabljeni smo, da z njenim plamenom, s svetlobo in toplino prinašamo tudi mir, ki se začne z lepo besedo, s pozdravom, nasmehom, poslušanjem drugega, predvsem pa s sprejemanjem in dopuščanjem drugačnega pogleda. Le tako se bo Bog, ki je Beseda, med nami rodil tudi letos.

Zato letošnja poslanica Luči miru na prvo mesto postavlja vljudnost in spoštovanje med ljudmi. Tako se namreč gradi mir, ki ga oznanja in prinaša božični dogodek, prihod Božjega Sina na svet. Tako se prižiga luči, ki jih človek človeku ne more dati drugače, kakor da ta luč postane on sam. In za to je potrebna samo drobna odločitev, da bomo drug z drugim spet ravnali kot s človekom, ki ima svojo vrednost in svoje dostojanstvo. 

Z zbranimi sredstvi 2021 bodo skavti podprli dva projekta na ravni (skavtskega) delovanja v Sloveniji: Skavtsko hišo in Sklad sv. Lucije, za otroke iz šibkejših družin.

več na spletni strani Luči miru iz Betlehema 2021

Skavtski voditelji na lokalni ravni bodo poskrbeli, da bo Luč miru iz Betlehema na voljo vsem ljudem in v skladu z veljavnimi predpisi, ki veljajo v trenutnih epidemioloških razmerah.

Med 13. in 18. decembrom 2021 jo bodo ponesli tudi predstavnikom države in drugim pomembnejšim ustanovam, med drugim predsedniku države, državnega zbora, premierju, varuhu človekovih pravic, na policijo, vojsko, ministrstva ter veleposlaništva.

Zgodovina. Projekt Luč Miru iz Betlehema se je začel leta 1986. Na avstrijski televiziji ORF v studiu v Linzu so v oddaji Licht ins Dunkel (Luč v temi), namenjeni invalidom in otrokom, organizatorji v zahvalo sodelujočim namesto drobnih daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva. Plamen je delil otrok, ki se je v tistem letu še posebej izkazal.
Takrat ni še nihče slutil, da bo ta preprosta gesta nekoč prerasla v projekt, ki obsega celotno zahodno in srednjo Evropo ter del vzhodne Evrope. Leta 1991 so plamen prvič v Slovenijo prinesli skavti iz Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), ki so tudi nosilci te dobrodelne akcije. Prinesli so ga s sporočilom Mir je čas brez vojne. Plamen od takrat nepretrgoma vsako leto prinesejo k nam. Leta 1996 so se jim pri tem pridružili taborniki iz Zveze tabornikov Slovenije (ZTS), leta 2001 Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS) in leta 2003 Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO).

pripravil Marko Čuk

Mesec december v prvih dveh tretjinah zaznamuje adventni čas. O njem govori tudi gost meseca, celjski škof in svetopisemski strokovnjak Maksimilijan Matjaž, ki smo ga povabili za gosta meseca tudi zato, ker je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za sinodo. Odgovarjal je tudi na vprašanja o tej aktualni temi za Cerkev.

Decembrski številko smo priložili Knjižni katalog. Prepričani smo, da boste v njem našli veliko idej za praznično obdarovanje svojih najbližjih – tako med novostmi kot tudi med preverjenim knjižnim programom.
S to številko Ognjišča vam podarjamo tudi koledar za leto 2022. Zanj ste bralci pokazali veliko zanimanje in upamo, da vam bodo fotografije iz narave in spodbudne misli koristen spremljevalec skozi prihodnje leto..

Priloga je tokrat zazrta v področje našega sveta, ki bo mnogim bralcem povsem novo. V naša življenja se v čedalje večji meri vpeljuje umetno inteligenco, robote, računalniške pomočnike itd. Po eni strani to daje upanje, da bomo kmalu lahko reševali zapletene probleme, obenem pa odpira tudi pomembna etična vprašanja.

Sklepamo redno sodelovanje z eksorcistom Janezom Kavčičem, s katerim smo vam dve leti prinašali vsebine, povezane z delovanjem hudobnega duha. Tokrat smo pogledali na glavne vsebinske smernice delovanja eksorcistov po svetu in Mednarodno zvezo eksorcistov. 

Moj pogled je tokrat kar “najin pogled”, saj smo gostili dve sogovornici, ki sta podpisani pod drugo knjigo Zakajčkov založbe Ognjišče, v katerih se otroci Blaž, Anton in Neža sprašujejo o Bogu, veri in krščanskem načinu življenja. Pisateljica in ilustratorka zgodb sta predstavili svoj pogled na ustvarjanje za otroke in spregovorili o tem, kar ju navdihuje, da sta obe tako zavzeti iskalki veselja v vsakdanjiku..

Predstavljamo tudi Lokalno radijsko mrežo, ki združuje 24 lokalnih radijskih postaj in sicer z namenom, da bi imeli boljši položaj na medijskem trgu. Radijski medijski prostor je skoncentriran na močne komercialne radijske skupine, ki imajo prevladujoč položaj, kar postavlja manjše lokalne radijske postaje v bistveno slabši položaj. S povezovanjem želijo ohraniti svojo domačnost, hkrati pa poskrbeti, da bodo v medijskem prostoru bolj(e) slišani.

V negotovih okoliščinah objavljamo podatke o naročnini za leto 2022. Posamezna številka Ognjišča bo stala 3,20 €. Naročnina pri župnijskih uradih bo znašala 35,00 €, za posameznike po pošti pa 36,50 €. Kot vidite bo v prihodnjem letu naročnina nekoliko višja kot letos. Vzrok za povišanje je višja cena papirja in precejšnja podražitev energentov, kar posledično pomeni višje stroške tiska in distribucije.
Ostanite zvesti naročniki Ognjišča še naprej! Priporočite Ognjišče svojim prijateljem in znancem ali pa naročnino podarite nekomu, ki ga boste s tem darom razveselili kar dvanajst krat v letu. Naročilnico najdete v sredini te številke Ognjišča.

RUSTJA, Božo. (Iz urednikove beležnice). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 12, str. 4.

Slovenski škofje pozivamo vse katoličane, da v času zaostrenih epidemioloških razmer dosledno uresničujejo ukrepe za zaščito zdravja. Zelo zahtevne zdravstvene razmere v Sloveniji terjajo od vsakega od nas odgovorno ravnanje. 

Zato škofje vabimo vernike, da okrepijo molitev za konec epidemije; spoštujejo vladne odloke, priporočila NIJZ in zdravstvene stroke za omejitev širjenja bolezni COVID-19; se po posvetovanju s svojim osebnim zdravnikom cepijo ter se v primeru, da imajo medicinsko oziroma primerno zdravstveno izobrazbo in niso zaposleni v zdravstvenih ustanovah (npr. upokojenci), odzovejo pozivu za pomoč v bolnišnicah. 

Ob tej priložnosti izražamo naše iskreno sožalje vsem svojcem bolnikov, ki so izgubili življenje zaradi bolezni COVID-19. Škofje skupaj z vso Cerkvijo molimo za zdravje vseh hospitaliziranih in drugih bolnikov, ki se bojujejo s posledicami okužbe s koronavirusom. Vsem zdravstvenim delavcem in drugim ustanovam se zahvaljujemo za opravljeno delo v tej veliki preizkušnji, ki je prizadela naš narod in ves svet. 

Pred nami je adventni čas, čas pričakovanja in priprave na praznovanje Jezusovega rojstva. Od vsakega od nas je odvisno, kako bomo lahko praznovali božične praznike. Storimo vse, kar je v naši moči, da bo epidemije čim prej konec ter bo božič dan Božje bližine vsakemu človeku

Molitev v času, ko nas ponovno stiska koronavirus

Usmiljeni Oče,
tvoj Sin se je rodil, da bi nas odrešil.
Prosimo te, podeli vsem, ki trpijo zaradi epidemije,
zdravje, potrpežljivost in moč.
V svoji dobroti tolaži bolnike in njihove svojce,
nam pa odpri oči za vsako stisko in daj,
da bomo trpečim pomagali z dejanji.
Naj tudi v bolezni, trpljenju in preizkušnjah doživljamo tvojo bližino.
Podpiraj zdravstvene delavce in vse, ki skrbijo za bolnike.
Prosimo te, naj bodo cepiva in zdravila dostopna vsem, ki jih potrebujejo.
Rajnim bratom in sestram, ki so izgubili boj z boleznijo,
nakloni večno veselje, njihovim svojcem pa tolažbo vere in pogum.
Prosimo te, naj epidemija preneha,
da bomo mogli živeti v miru in blaginji.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi Božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

Gospod Jezus,
- usmili se vseh obolelih s koronavirusom in drugih bolnikov v naši domovini ter njihovih svojcev.
- podpiraj vse zdravstvene delavce, da bodo velikodušno skrbeli za bolnike in jim pomagali.
- prosimo te za državne voditelje in vse, ki skrbijo za našo varnost, da bodo v težkih časih modro in odgovorno služili svojemu ljudstvu.

tema meseca

Adventna zgodba - ‘Story’ za vsak dan

gost meseca

Celjski škof Maksimilijan Matjaž

priloga

Umetna inteligenca in njena etika

Preberite več: December 2021