Veliki Draški vrh se strmo dviga nad dolino Krme v grebenu V od Tosca, z mogočno S steno, ki jo plezalci zelo cenijo, v Bohinjsko dolino pa kaže svojo značilno piramidasto obliko.  Nenavadno je, da nanj ni speljana nobena označena pot, čeprav gre prav mimo njega vsem dobro znana ‘triglavska magistrala’, vendar je malo takih, ki ga opazijo in vedo, da je z J strani lahko dostopen in ima tudi za poletne popotnike ‘lepo besedo’. ...

Preberite več: Veliki Draški vrh (2243 m)

Ko zaslišite besedo gliva, najbrž takoj pomislite na jurčka v gozdu, a v resnici je večina gliv mikroskopsko majhnih. Nekatere med njimi nam pomagajo pri vzhajanju kruha, druge imajo kot razkrojevalci pomembno vlogo v ekosistemih. Nekatere glive pa so lahko tudi nevarne. Ene izmed njih so črne kvasovke. Da bi o njih izvedela več, sem na Oddelku za biologijo, ki je del Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, obiskala prof. dr. Nino Gunde Cimerman.

TUDI V EKSTREMNIH OKOLJIH OBSTAJA ŽIVLJENJE
»Povprečje je dolgočasno,« meni Nina Gunde Cimerman, ki se ne ukvarja z gobami – razen jeseni, ko jih zelo rada nabira – ampak z glivami. Prav posebnimi. Takimi, ki preživijo v ekstremnih razmerah, ki bi bile za nas že zdavnaj usodne. »Moja raziskovalna skupina preučuje ekstremofile. Med glivami so največji ekstremofili črne kvasovke, ki so tudi naša priljubljena skupina, s katero se ukvarjamo.« Ali veste, da lahko preživijo pri temperaturi 64 °C? Tudi kislina, detergenti in visoke koncentracije soli jim težko pridejo do živega.

ZAKAJ SO ČRNE KVASOVKE ČRNE?
»Črne kvasovke imajo v svoji celični steni melanin, ki jim daje značilno barvo,« mi razloži priznana mikrobiologinja in pojasni, da se ta pigment nahaja tudi v naši koži. Kvasovk pa ne ščiti le pred UV-svetlobo, ampak jim omogoča, da lahko preživijo tudi pri visoki slanosti, sevanju in hladu – tj. v ekstremnih razmerah. Čeprav so črne kvasovke velike le nekaj mikrometrov, so zelo prilagodljive. »Če se naravni pogoji spremenijo, lahko črne kvasovke spremenijo svojo obliko in se tako prilagodijo na nove razmere. To jim omogoča, da preživijo v ekstremnih okoljih.« Znanstveniki so črne kvasovke do zdaj odkrili v solinah, vročih vrelcih, kisli vodi, na ledenikih in celo v oblakih! Ninina raziskovalna skupina pa jih je odkrila še v nam precej bolj poznanem okolju: v pomivalnih strojih!

ČRNE KVASOVKE SO V PO­MIVALNIH STROJIH!
»Odkritje črnih kvasovk v pomivalnih strojih je bilo zelo odmevno. Po ocenah revije, ki je objavila naš znanstveni članek, je doseglo 500 milijonov ljudi po svetu,« se nasmehne moja sogovornica. Zagotovo ste prepričani, da visoke temperature, detergenti in močni vodni curki v vašem pomivalnem stroju uničijo vse bakterije in glive, kajne? Tako so mislili tudi znanstveniki, dokler ni to odkritje stvari postavilo na glavo. »Tudi pomivalni stroji so ekstremno okolje,« mi pojasni znanstvenica in nadaljuje: »S svojo raziskavo smo ugotovili, da pomivalne stroje, ne glede na to, kje na svetu jih testiramo – v Avstraliji ali v Sloveniji – v vseh primerih naseljuje 6 ali 7 enakih vrst črnih in drugih kvasovk, ki jih najdemo v bolnišnicah.« Kmalu izvem, da je to sprožilo precej strahu in zmede med ljudmi – verjetno se tudi sami še spomnite kričečih časopisnih naslovov Vaš pomivalni stroj vas želi ubiti!

KAKŠNA JE RESNICA O ČRNIH KVASOVKAH?
Zaradi poplave lažnih novic želim izvedeti, kakšna je v resnici nevarnost, ki nam preti, če v svojem pomivalnem stroju gostimo črne kvasovke. »Vse črne kvasovke, ki smo jih našli v pomivalnih strojih, so oportuno patogene. To pomeni, da lahko povzročajo bolezni pri ljudeh, ki so imunsko oslabljeni,« mi razloži znanstvenica in doda, da so to predvsem otroci in starostniki ter ljudje s kroničnimi boleznimi, kot sta rak in sladkorna bolezen. Izpostavljeni so tudi ljudje s cistično fibrozo, gensko boleznijo, pri kateri imajo bolniki hude težave z dihanjem. Čeprav torej naše kuhinje naseljujejo črne kvasovke, je za običajne ljudi strah odveč. »Seveda, če smo zdravi,« še enkrat poudari moja sogovornica.
Na koncu me malo za šalo in malo zares zanima, ali bi tudi iz črnih kvasovk nastal kruh. »Večina kvasovk je sposobnih alkoholne fermentacije. Najbrž bi tudi s temi kvasovkami nastal kruh, le da bi bil bolj nizek, ker se ne bi sproščale take količine CO2 in alkohola kot pri pekovskih kvasovkah,« v smehu sklene najin pogovor Nina Gunde Cimerman. Kdo ve, mogoče pa kmalu spet odkrijejo kaj novega.

- Kaj vas je pripeljalo v biologijo?
V gimnazijskih letih me je zanimalo veliko stvari. Na koncu sem se odločila za študij biologije, čeprav sem si želela študirati krajinsko arhitekturo, a tisto leto študij ni bil razpisan. Potem mi je študij postal všeč in sem ostala. Nisem bila kakšen vzoren študent, a se je vse spremenilo z diplomo: takrat sem dobila svoj prvi raziskovalni problem, ki sem ga morala rešiti. Takoj sem vzljubila raziskovalni način razmišljanja. Takrat sem bila na Kemijskem inštitutu, kjer sem potem nadaljevala z magisterijem in doktoratom. Seveda je biologija krasna veda, veda o življenju. V biologiji ni samo ja in ne odgovorov in to mi je všeč.
- Kako držite ravnotežje med službo na eni strani ter družino in prostim časom na drugi strani?
Potrebno je najti čas za vse, drugače se to lahko pozna na tvojem zdravju. Poleg tega se tudi profesionalna kariera, čeprav je zelo zanimiva, enkrat konča, zato moraš imeti tudi hobije, ki te veselijo in izpolnjujejo. Sama zelo rada berem in plešem argentinski tango. Z možem imava na Švedskem hišo, kjer se vozimo s kajaki in nabiramo gobe, kolesarimo. Zelo rada tudi vrtnarim in kuham. Imam tudi dve krasni punci, zelo dobrega moža in dva mačka.
- Kako vidite povezavo med vero in znanostjo?
Do neke mere si lahko vse stvari razložimo in dokažemo z dejstvi. Sama se kot znanstvenik najprej podpišem pod to. A čeprav poskušaš pridobiti čim več dejstev, jih objektivizirati in razumeti, ti na neki točki vseeno nekaj zmanjka. Na tisti točki si lahko rečeš, da nima nobena stvar pravega smisla in je vse le veliko naključje. Ampak ... če je to naključje res naključje, potem je zelo lepo vodeno, ker nas je obdarilo s toliko lepote, s prepletenostjo in tudi zapletenostjo.

ALI JE SPLOH ŠE VARNO UPORABLJATI POMIVALNE STROJE?
V pomivalnih strojih so črne kvasovke, ki so za nas lahko potencialno nevarne. Ali to pomeni, da moramo posodo spet pomivati na roke? Prof. dr. Nina Gunde Cimerman meni drugače: »Že nekaj let sodelujemo z domačo in tujo industrijo ter poskušamo najti rešitev. Ugotovili smo, da pridejo te kvasovke v pomivalne stroje z vodo. Filtri niso dobra rešitev, ker se hitro zamašijo in jih je potrebno menjavati. Problem so tudi biofilmi, ki se naredijo na vratih in šobah. Trenutno raziskujemo turbulentne tokove, ki bi lahko razbili kvasne celice.« Kaj pa bi lahko uporabili že danes? To, kar uporablja vsaka pametna gospodinja: kis. Tudi moja sogovornica še vedno uporablja svoj pomivalni stroj, a pri tem svetuje: »Dobro je, da vse prebrišemo s kisom in da enkrat mesečno prazen pomivalni stroj operemo pri najvišji temperaturi.«

ŠOLN, Katarina. (Znanost in vera), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 7, str. 64-65.

Ko sem se odločil za nakup kolesa, sem ga izvedel preko neznanega prodajalca na spletni strani ebay.com. Ko potrebujem prevoz, se preko spletne strani prevoz.org pridružim neznancu v avtu, ki me odpelje do želene lokacije. Prenočišče v ZDA sem poiskal preko spletne aplikacije Airbnb in se za nekaj dni vselil k popolnemu tujcu. Ko nisem bil zadovoljen z diagnozo, ki mi jo je postavil osebni zdravnik, sem za drugo mnenje povprašal neznance na spletnem forumu, katerega tema so zdravstvene težave. Nanizani primeri so v popolnem nasprotju s tem, kar so nas kot otroke učili starši, učitelji in ostale za nas pomembne osebe, namreč da tujcem pod nobenim pogojem ne smemo zaupati. Kaj se je torej zgodilo z zaupanjem v današnjem času in kaj ima pri tem informacijsko-komunikacijska tehnologija?

ZAUPANJE JE MAZIVO SOCIALNEGA ŽIVLJENJA
Priznani avtor s področja poslovanja Frank K. Sonnenberg je zaupanje primerjal s krvnim tlakom. Je tiho, pomembno za dobro zdravje in, če ga zlorabimo, je lahko tudi smrtonosno. Zaupanje je torej neke vrste mazivo, zaradi katerega odnosi med ljudmi gladko tečejo. Na zelo splošni ravni je zaupanje odraz posameznikovih pričakovanj o tem, da bodo drugi, s katerimi je v odnosu, delovali skladno z družbenimi vlogami, ki jih imajo. Računica je torej izjemno preprosta; če so tovrstna pričakovanja izpolnjena, posameznikova stopnja zaupanja narašča, če niso, pa upada. Pomembno je tudi dejstvo, da zaupanje deluje na podlagi zgodovine: dobra izkušnja iz preteklosti poraja zaupanje v sedanjosti. Poleg tega je stopnja zaupanja do posameznika, s katerim stopamo v interakcijo, odvisna od vrste različnih dejavnikov, med katerimi so tudi njegove vizualne značilnosti, kot so na primer etnična pripadnost, spol, starost ... Izhajajoč iz tega v kibernetskem prostoru oz. na svetovnem spletu sploh ni mogoče govoriti o zaupanju, saj tam niso izpolnjeni osnovni pogoji, na katerih temelji.

ZAUPANJE, NEZNANCI IN SVETOVNI SPLET
Neznanec in zaupanje se v fizičnem prostoru v veliki večini primerov izključujeta. V kibernetskem prostoru pa velja ravno obratno. Kot sem nakazal že z nekaj uvodnimi primeri, se ljudje v vsakdanjem življenju velikokrat zanašamo ravno na informacije, nasvete in storitve, ki jih na svetovnem spletu (pri)dobimo od popolnih neznancev. Takšen preobrat v kontekstu zaupanja bi lahko označil kar za kulturno spremembo. Slednja vsekakor temelji (tudi) na prefinjenih socialnih mehanizmih (sistemi ocenjevanja ponudnikov in potrošnikov) ter algoritmih (hierarhično razporejanje informacij spletnih iskalnikov), ki delujejo po sistemu kazni in nagrad. Vzpostavitev zaupanja na internetu omogoča nekaj digitalnih orodij, ki nas spodbujajo in nam omogočajo, da zaupamo ostalim neznanim spletnim uporabnikom. V nadaljevanju bom v kontekstu spletnega nakupovanja in pridobivanja nasvetov oz. informacij preko iskalnikov predstavil, kako delujejo mehanizmi zaupanja na svetovnem spletu.

Eno izmed najbolj priljubljenih področij iskanja informacij na svetovnem spletu je zdravje. Ko se pojavi določena zdravstvena težava ali simptom, ga enostavno poguglamo. Čeprav zdravstveni strokovnjaki to početje odsvetujejo, saj naj bi bila večina objavljenih informacij netočnih, se ga kljub temu večina ljudi poslužuje. Po podatkih Googla že vsak dvajseti uporabnik tega iskalnika išče informacije v zvezi z zdravjem. Obenem pa iskanje zdravstvenih informacij lahko pripelje do psihološkega stanja, ki se ga označuje kot kiberhondrija (skovanka besed kiber in hipohondrija), saj ljudje velikokrat naletijo na (napačne) informacije, zaradi katerih so prepričani, da imajo veliko resnejše zdravstvene težave kot v resnici.

MEDSEBOJNO OCENJEVANJE
Ko se s prijatelji pogovarjamo o najnovejših nakupih preko eBaya, se vedno najde kakšna nezaupljiva oseba, ki postavlja vprašanja, o katerih sploh ne razmišljamo več, na primer na podlagi česa kupci verjamemo, da: (a) prodajalec želeno stvar dejansko ima, (b) ustreza stanju na priloženi fotografiji in opisu ter (c) bo stvar resnično odposlana, ko bo plačilo izvedeno? Verjetno si je bilo ta vprašanja smiselno postavljati pred dvaindvajsetimi leti, ko je podjetje začelo delovati; danes, ko ima približno 171 milijonov uporabnikov, pa so popolnoma odveč. Stvar namreč funkcionira in to zelo dobro. Spletni portal eBay izpostavljam namenoma, ker je bil eno izmed prvih internetnih podjetij, ki je delovalo na zaupanje med popolnimi neznanci. Skratka, če ne bi bilo eBaya, verjetno danes ne bi poznali niti svetovno uspešnih, na platformah temelječih podjetij, kot sta na primer Uber in Airbnb, ali vsaj ne v takšni obliki. Delovanje tovrstnih internetnih storitev namreč temelji predvsem na medsebojnem ocenjevanju ponudnika in uporabnika, kar je kot prvo uvedlo podjetje eBay. In prav tovrstno ocenjevanje je ključni mehanizem vzpostavljanja zaupanja med prodajalcem in kupcem.

USTVARJANJE ZAUPLJIVEGA OKOLJA
Živimo v obdobju, ko nam je zakladnica človeškega znanja ob vsakem času in kraju dostopna na konicah naših prstov. In veliko ljudi pri vsakodnevnih odločitvah deluje na podlagi informacij ter nasvetov, ki jih (pri)dobi s svetovnega spleta. Pa četudi so dvomljive kakovosti. Posledica tega je, da spletne informacije pomembno vplivajo na ravnanje posameznikov, kar se odraža tudi na nivoju celotne družbe. Eden izmed razlogov, da smo ljudje dokaj zaupljivi do informacij, ki jih pridobimo preko iskalnikov na svetovnem spletu, se nahaja tudi v t. i. filtrirnem mehurčku. Bistvo slednjega je, da iskalnik (npr. Google) uporabniku na osnovi predhodnih iskanj in osebnih informacij ponuja vedno bolj personalizirane zadetke. Filtrirni mehurčki so v prvi vrsti namenjeni pospeševanju prodaje na internetu (npr. Amazon nam na podlagi predhodnih nakupov in ogledov priporoča druge izdelke), žal pa so prodrli tudi v druge sfere svetovnega spleta, kjer uporabnikom omejujejo pridobivanje novih in raznovrstnih informacij. S takšnim prirejanjem iskalnih rezultatov težko izvemo kaj novega – ujeti smo v majhen mehurček svetovnega spleta, v katerem pa se zelo dobro počutimo, saj postaja vse bolj podoben našemu notranjemu svetu. Zaradi tega informacijam, ki jih tam najdemo, tudi vse bolj zaupamo. Ljudje smo nagnjeni k temu, da zaupamo tistim, ki so nam podobni, in enako velja tudi za informacije. Če se skladajo z našimi osebnimi prepričanji, smo do njih veliko bolj zaupljivi kot v nasprotnem primeru.

SKLENJEN KROG ZAUPANJA
Brez dvoma so informacijsko-komunikacijske tehnologije spremenile naš pogled na zaupanje do tujcev tudi v fizičnem prostoru. Toda za utemeljevanje te trditve bi bilo potrebno izvesti bolj poglobljeno razpravo oz. raziskavo, ki presega okvirje tega prispevka. Posamezniki smo namreč še vedno precej nezaupljivi do neznancev na ulici, medtem ko jih na svetovnem spletu sprašujemo za nasvete glede zelo osebnih zadev ali sprejemamo njihove argumente glede naših naslednjih investicij v nepremično ali premično premoženje. Mogoče so vzrok temu ključne značilnosti svetovnega spleta, kot so odsotnost fizičnega kontakta, (iz)menjav neverbalnih informacij in relativna anonimnost uporabnikov, kar nam daje občutek, da nimamo opravka z ljudmi, temveč z nezmotljivo tehnologijo. Toda ne pozabimo, da delovanje te tehnologije usmerjajo algoritmi, te pa so sprogramirali posamezniki, ki jim na koncu prav tako zaupamo. In s tem se krog zaupanja med ljudmi sklene.

LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 7, str. 80-81.

Avgust je najbolj počitniški mesec. Mnogi boste v njem obiskali naše gore. V prilogi vam predstavljamo zgodovino vzponov na slovenski narodni simbol Triglav ob 240-letnici prvega dokumentiranega vzpona (26. avgusta 1778). O koristnem preživljanju počitnic govori tudi duhovnik Robert Friškovec v svojem klepetu z mladimi.

V počitnicah lahko vzamemo v roke dobro knjigo. Na strani 44 in 45 boste našli več namigov za poletno branje. Na dveh straneh vam ponujamo knjige s posebnim popustom. Gotovo boste našli med temi knjigami tudi kakšno zase. Obiščite tudi naše knjigarne po Sloveniji (Koper, Ljubljana, Kranj, Maribor in Ptuj), kjer si boste lahko ogledali še večjo ponudbo. Preživimo dopust z dobro knjigo.

Počitnice so čas za razvedrilo in oddih. Pa tudi za veselje in humor. Zato vam priporočamo posebno revijo Ognjišča Indijanček. Tega lika vam ni treba posebej predstavljati, saj ga bralci dobro poznate iz naše revije, sedaj vam je izbor stotih na voljo v posebni izdaji. Za oddih, za razvedrilo, za sprostitev ...

Poleti pridejo na oddih tudi naši misijonarji. Eno od njih, s. Zvonko Mikec smo povabili, da spregovori za Ognjišče in nam predstavi nam precej neznani afriški državi Angolo in Mozambik, kjer deluje že 27 let.
Na poseben način je misijonom namenjena tudi glavna tema v mladinski prilogi, ki govori o pomoči, ki jo Slovenci namenjamo zlasti afriškim deželam. Misijonarji oznanjajo evangelij, prinašajo pa tudi napredek in lajšajo življenje ljudi. To je v glavni temi lepo opisano tudi z izjavami afriških domačinov, ki so bili deležni te pomoči. Pri tej pomoči ste pripomogli tudi vi, dragi bralci, ki se vsako leto lepo odzovete na akcijo Za srce Afrike in drugi, ki prispevati vsak mesec v akciji Z delom do dostojnega življenja. Tudi letos boste v prihodnji številki dobili položnico, s pomočjo katere boste lahko oddali svoj prispevek.

Poleti se mnogi odločijo za taborjenje v naravi. Med njimi so tudi katoliški skavti. Od osamosvojitve Slovenije delujejo tudi pri nas. O pozitivnih straneh skavtizma in njegovih pasteh govori publicist Branko Cestnik v pogovoru z Matejem Erjavcem. Pogovore o problematiki mladih s p. Cestnikom že od začetka leta objavljamo v Ognjišču kot pripravo na sinodo mladih.

Iz tiskarne prihaja drobna knjižica Najdi čas. V njej so kratke misli sv. Terezije iz Kalkute, govorijo pa o tem, za katere stvari si moramo vzeti čas, da bo življenje postalo lepše. Celostranske barvne fotografije nam bodo približale sporočilo misli, obenem pa naredile knjigo še privlačnejšo. To knjižico in druge iz te zbirke, bomo lahko komu podarili, oziroma jo dodali kakšnemu darilu in bo to darilo imelo še osebnejšo ‘noto’ in spodbudno sporočilo.

Konec meseca avgusta hitijo nakupovat šolske potrebščine še zadnji zamudniki, kajti septembra odprejo vrata šolske in veroučne učilnice. Zato bodo že v avgustu v naših poslovalnicah na voljo veroučni učbeniki in delovni zvezki ter drugi pripomočki.

RUSTJA, Božo. (Iz urednikove beležnice). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 8, str. 4.

tema meseca

Kronika Triglava ob 240-letnici prvega vzpona

gost meseca

Sestra Zvonka Mikec

zakonske skupine

Počitnice z drugimi družinami na Ugljanu

Preberite več: Avgust 2018

Imam 422 prijateljev, vendar sem osamljen. Govorim z vsemi, vendar me nihče izmed njih resnično ne pozna. Moja težava je v tem, da ne vem, ali naj gledam v njihove oči ali imena na ekranu. /.../ Ozrl sem se naokrog in spoznal, da so mediji, ki jih imenujemo družabni, vse prej kot to. Ko odpremo računalnik, zapremo vrata svojega doma. Vsa tehnologija, ki jo imamo, je zgolj iluzija skupnosti, tovarištva, občutka vključenosti /.../.

To je uvod v daljšo poezijo, ki jo je napisal Gary Turk in jo pred štirimi leti v obliki videa objavil na internetu. Avtor v njej razmišlja ali bolje rečeno svari pred tehnologijo, ki obljublja večjo stopnjo povezanosti, in to z minimalnim naporom, vendar nas v realnosti (po njegovih besedah) vedno bolj potiska narazen.

KAJ SO POVEZAVE MED LJUDMI?
Definicija omrežja pravi, da je to povezava med vsaj tremi točkami. Socialno omrežje strokovni izraz in pomeni povezavo med vsaj tremi posamezniki, organizacijami, skupinami. V vsakdanjem življenju posameznikov ima naslednje vloge: pretok informacij (npr. medsebojno obveščanje), socialno priporočilo (povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si) ter nadzor nad informacijami (npr. določene informacije zadržimo zase in jih uporabimo v svojo korist). Socialna omrežja so torej izjemno pomembna, ker nem pomagajo razumeti kako delujejo trgi, skupnosti in nenazadnje kako se spreminja družba.  Socialna omrežja so nastala s povezovanjem ljudi, torej so stara kot družba. Njihovo znanstveno preučevanje se je pričelo v 19. stoletju. Največji razcvet in razvoj pa to področje doživlja v sedanjem obdobju z izjemno razširjenostjo in priljubljenostjo aplikacij za medsebojno povezovanje posameznikov.

Antropolog Robin Dunbar je na podlagi preučevanja velikosti človeških možganov (neokorteksa) v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja razvil enačbo, s katero lahko izračunamo prag velikosti skupine ljudi, ki jo je posameznik še sposoben obvladovati, da ne pride do preobremenitve z odnosi. Prišel je do števila 147,8, ki se ga zaokrožuje na 150. T. i. Dunbarjevo število predstavlja zgornjo mejo posameznikov, s katerimi smo lahko v pravem odnosu. Robin Dunbar je razložil, da so to ljudje, katerim se nam ne bi bilo nerodno nenapovedano pridružiti pri pijači, če bi slučajno naletel nanje. Dunbarjevo število velja kot zgornja meja števila prijateljev, ki jih ima lahko povprečen posameznik.

FACEBOOK ≠ SOCIALNO OMREŽJE
V angleškem jeziku se je za aplikacije, namenjene povezovanju posameznikov na strokovnem in poljudnem področju, uveljavil termin social network sites, ki v slovenščini (še) nima uradnega prevoda. Prav to je razlog, da se je za poimenovanje teh aplikacij pričelo uporabljati besedne zveze socialna omrežja, družbena omrežja in družabna omrežja. S pravilnostjo in (ne)smiselnostjo uporabe zadnjih dveh poimenovanj se na tem mestu ne bom ukvarjal, bom pa izpostavil napačno uporabo termina socialna omrežja. Socialno omrežje je uveljavljen znanstveni termin z bogato teoretsko in raziskovalno tradicijo, ki označuje natančno določen družbeni pojav. To pa nikakor niso Facebook, Twitter, You Tube, niti katera izmed ostalih popularnih aplikacij, ki so zgolj pripomočki, namenjeni povezovanju posameznikov.
Z vsakim na novo ustvarjenim profilom se svet zmanjša
Glede na to, da ima na Facebooku danes več kot četrtina svetovnega prebivalstva ustvarjena uporabniška imena oz. profile, se kar samo od sebe postavlja vprašanje, kakšna je verjetnost, da se dva naključno izbrana uporabnika med seboj poznata. S podobnim vprašanjem sta se v kontekstu fizičnega sveta pred desetletji ukvarjala Jeffrey Travers in Stanley Milgram, ki sta izvedla odmeven eksperiment. Njun primarni namen je bil poiskati odgovor na t. i. problem majhnega sveta. Ideja, ki stoji za tem, je, da svet postane majhen, ko nanj gledamo z vidika števila korakov oz. posrednikov, ki so potrebni, da določena oseba pride do katere koli druge osebe na svetu. Eksperiment je bil zastavljen tako, da sta naključno izbrala 269 posameznikov iz ZDA ter vsakemu izmed njih poslala pismo, v katerem sta bila ime in naslov borznega posrednika iz Bostona. Sodelujoči so morali pismo poslati prijatelju ali znancu, za katerega so menili, da ga bo dostavil čim bliže ciljni osebi. Ideja eksperimenta je bila na podlagi analize seznama imen iz pisem, ki pridejo na cilj, ugotoviti, kako blizu sta si naključno izbrana posameznika iz vzhodnega in zahodnega dela ZDA. Izmed vseh poslanih pisem jih je na cilj prispelo 64 (29 %), in to v 5,2 koraka.
V zadnjem času so bile izvedene raziskave, ki so problem majhnega sveta preučevale na primeru uporabnikov Facebooka. Rezultati so pokazali, da sta bila dva naključno izbrana uporabnika leta 2008 med seboj oddaljena 5,2 koraka, leta 2012 se je s povečanjem števila uporabnikov razdalja zmanjšala na 4,7 koraka, leta 2016 pa na 3,5 koraka, in to na ravni celega sveta. Zmanjševanje števila korakov v razdalji med uporabniki teh aplikacij nima posebnega vpliva na intenzivnost njihovih medsebojnih odnosov, ampak v prvi vrsti predstavlja bližnjice pri vzpostavljanju stikov z določenimi ljudmi (t. i. socialne bližnjice). Da se med dvema osebama razvije prijateljstvo, je še vedno potrebno veliko več kot zgolj vzpostavitev vezi med njima.

• Marca 2018 je imel Facebook 1,45 milijarde dnevnih uporabnikov in 2,20 milijarde mesečnih uporabnikov.
• Facebook je bil ustanovljen 4. februarja 2004. Ta dan so v podjetju razglasili za dan prijateljstva, ki se ga vsako leto obeleži na poseben način (letos so uporabnikom omogočili podeljevanje posebnih nazivov prijateljem, npr. vedno mi krije hrbet, levjesrčni, najboljši).
• Facebookov profil je z 208138200 prijatelji/všečki najpopularnejša stran aplikacije.
• Uporabniki Facebooka preživijo na aplikaciji povprečno 20 minut na dan.
• Facebook ustvari 4 petabajte (4294967296 MB) podatkov na dan.
• Na Facebooku je vsak dan objavljenih 350 milijonov fotografij.

LENARČIČ, Blaž. (Učinki informacijsko-komunikacijske tehnologije), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 6, str. 80-81.

* 1. januar 1889, Trst; † 6. julij 1948, Ljubljana

»Tista tri leta so bila leta neutrudljivega dela in morečih skrbi, kakršnih ne privoščim nobenemu človeku. Zakaj? V normalnih dobah je državni poslanec prirejal tu pa tam kakšen shod, priobčeval v časopisih tu pa tam kakšen članek, imel v parlamentu nekaj govorov, vložil nekaj interpelacij ter tu pa tam interveniral pri ministrih v korist volivcev. Zame pa je bilo vse drugače. Bil sem poslanec goriške dežele. Volili so me samo Slovenci, toda po izvolitvi nisem bil ozkosrčen: smatral sem, da imam dolžnost tudi do vseh Furlanov ter do pripadnikov vseh političnih strank brez razlike. To so ljudje tudi čutili. Name so se obračali vsi ljudje, ki so potrebovali mojega posredovanja.« Tako je o svojem triletnem poslanskem delu v italijanskem parlamentu (1921–1924), ki pomeni vrh njegovega javnega udejstvovanja, povedal Virgil Šček. Svoje izredne darove je postavil v službo ljudem kot duhovnik, poslanec, narodno obrambni delavec, urednik in pisec. Predstavljamo ga ob 70-letnici smrti.

DUHOVNIK MORE ZA NAROD NAJVEČ STORITI
Virgil Šček se je rodil 1. januarja 1889 v rojanski župniji v Trstu kot peti od sedmih otrok v družini železničarskega strojevodja Jožefa Ščeka z Gradišča pri Vipavi in Vinke Kante iz Velikega Dola pri Komnu. Od otrok sta poleg Virgila dočakali zrela leta sestri Marica (1891–1992) in Frida-Breda (1893–1968), ki se je uveljavila kot skladateljica. Virgil je rad povedal, da se ima očetu zahvaliti za natančnost in točnost, ki naj odlikujeta vsakega javnega delavca, mami pa, ker mu je dala dve trdni opori za hojo skozi življenje: krščansko ljubezen do bližnjega in veliko ljubezen do materinščine in slovenskega naroda. Osnovno šolo in prve razrede (nemške) srednje šole je obiskoval v Trstu, končal pa v Gorici, kjer se je vključil v cvetoče kulturno življenje s pisanjem v razne liste in s predavanji po deželi. Seznanil se je s številnimi odličnimi duhovniki. Prevzelo ga je predvsem njihovo socialno in kulturno delovanje za duhovni in družbeni dvig našega ljudstva, kar je vplivalo na njegovo življenjsko odločitev. Po maturi leta 1909 je odšel na Trgovsko šolo v Gradcu, a se je kmalu vrnil v Gorico ter se vpisal v tamkajšnje bogoslovje. Ob rednem študiju se je ukvarjal z mnogimi drugimi zadevami. V duhovnika e bil posvečen 7. julija 1914 v tržaški stolnici sv. Justa, novo mašo je daroval 9. julija v Marijini cerkvi na Blejskem otoku. Na vseh svojih duhovniških ‘postajah’ je deloval z izvirnimi prijemi, s katerimi je osvojil srca ljudi, predstojnikom pa včasih niso bili všeč. Nastopil je kot kaplan pri Sv. Ivanu v Trstu, nadaljeval pri Starem sv. Antonu v Trstu, po treh poslanskih letih je deloval najprej na Goriškem, zatem pa je bil župnijski upravitelj v Avberu in nazadnje pomočnik v Lokvi pri Divači.

ZBOR SVEČENIKOV SV. PAVLA – POSLANEC
Proti koncu leta 1919 je Virgil Šček z dvema drugima duhovnikoma dal pobudo, da se obnovi nekdanji Zbor svečenikov sv. Pavla, ki je bil ustanovljen leta 1899. S tihim privoljenjem nadškofa Sedeja so januarja 1920 pripravili občni zbor v Sežani. Zbor je bil glasnik vse slovanske duhovščine (slovenske in hrvaške) v Italiji. Do leta 1930 je bilo njegovo delovanje javno. Prirejali so občne zbore in delovali po odsekih. Izdajali so glasilo Zbornik svečenikov sv. Pavla. Mnogi duhovniki, ki so bili dejavni v Zboru, so bili somišljeniki Janeza Evangelista Kreka in drugih krščanskih socialistov na Slovenskem. Na prvem občnem zboru je bil Šček izvoljen za tajnika in je tako postal eden glavnih organizatorjev verskega in narodno obrambnega dela med slovenskim življem v krajih, ki jih je leta 1918 zasedla Italija. Pisal je članke v vse tedanje goriške in tržaške časopise in revije, predaval ter ustanavljal zadruge po Krasu in v Istri.
Na prigovarjanje sobratov in po pristanku tržaškega škofa Angela Bartolomasija je sprejel kandidaturo za državnozborske volitve 15. maja 1921 in bil izvoljen za dobo treh let. V svojem prvem nastopu v parlamentu je ostro obsodil nasilje nad slovenskim in hrvaškim prebivalstvom. Na koncu se je obrnil na svoje italijanske kolege – v isti klopi je sedel slavni Alcide de Gasperi – z besedami: »Slovani, ki so postali italijanski državljani, hočejo in morajo biti most za popolno spravo med Jugoslavijo in Italijo, postati utegnejo tista duhovna gonilna sila, ki bo na tej zemlji oživila čut višje človeške solidarnosti.« To lepo ‘voščilo’ se ni uresničilo, kajti že poldrugo leto zatem je v Italiji zavladal fašizem, ki je brezobzirno teptal temeljne pravice Slovencev in Hrvatov na zasedenih ozemljih.

RAZGIBANA ŽUPNIJA AVBER IN VEČER V LOKVI
Po izteku poslanskega mandata je Šček nekaj let deloval v Gorici. Bil je tajnik Katoliškega tiskovnega društva, pobudnik Goriške Mohorjeve družbe, poskrbel je za izdajo številnih molitvenikov, zlasti otroških, s čimer je skrbel tudi za jezikovno in narodno vzgojo otrok. Na začetku leta 1927 ga je nadškof Sedej odslovil iz Gorice. Tržaški škof Alojzij Fogar ga je poslal v kraško vas Avber, vendar ni postal župnik, ampak le upravitelj, ker tržaški prefekt ni dal pristanka. Takoj se je lotil dela, že spomladi 1928 je poklical mladega umetnika Toneta Kralja, da je poslikal cerkev v svojem značilnem (ekspresionističnem) slogu, ki je pri enih vzbujal navdušenje, pri drugih popolno zavračanje. Sezidal je Katoliški dom, kjer je imel verouk za otroke, sestra Breda pa pevske vaje. Posebno dobro je organiziral dekleta, ki so se zbirala na predavanjih, duhovnih vajah, romanjih. Pri mašah je vpeljal ljudsko petje. Pridno je zapisoval vse, kar se je dogajalo, beležil zanimivosti iz starih časov in sodobnosti in tako je spisal 14 debelih zvezkov svojih Paberkov. Na fašistični pritisk je moral leta 1941 iz Avbera ‘izginiti’.
Najprej se je umaknil v Trst, maja 1941 ga je kot “upokojenca brez pokojnine” sprejel dr. Tone Požar, župnijski upravitelj v Lokvi. Tam je ostal sedem let in kljub slabemu zdravju pridno pomagal. Zaradi spora s škofom Santinom so ga zadele hude cerkvene kazni. Ko je bil na bolniški postelji, ga je 12. maja 1948 obiskal administrator, poreški škof Nežić, ki je s svojim blagim nastopom premostil prepad med Ščekom in Cerkvijo. Konec junija 1948 se je odpravil v bolnišnico v Ljubljano. Operacijo je prestal, ni pa si več opomogel. Njegovo veliko srce se je ustavilo 6. julija 1948. Vstajenja čaka v grobu poleg očeta in matere pod lipo, katero je bil sam zasadil.

ČUK, Silvester. Virgil Šček (1889−1948) (Obletnica meseca), Ognjišče, 2018, leto 54, št. 7, str. 42-43

Julijska številka je prva počitniška številka, zato boste v njej našli več namigov za poletno branje. Najprej sta dve strani s 17 knjigami, ki vam jih ponujamo s posebnim popustom. Gotovo boste našli med temi knjigami tudi kakšno zase. Ponudbo si lahko ogledate na str. 90.

Prav tako si lahko ogledate nekaj predlogov za poletno branje na str. 30, kjer predstavljamo Zbirko Graditelji slovenskega doma po polovični ceni. V naši spletni trgovini in v naših knjigarnah, pa je ponudba še bolj pestra, z bogatim izborom knjig, mnoge tudi po izredno ugodnih in privlačnih cenah.

Ne pozabimo, da je poletje odličen čas, da vzamemo v roke kakšno knjigo. Večkrat se pritožujemo, da med letom nimamo časa za branje knjig, ko pa pridejo počitnice, oziroma dopust, tega časa ne izkoristimo za branje. Pri Ognjišču vam za to nudimo veliko priložnosti..

Druga posebnost letošnje junijske številke je priložen strip Indijanček. Mnogim se je Indijanček priljubil že v otroštvu in ni malo tudi znanih osebnosti, ki so kot otroci začeli brati Ognjišče ‘od zadaj’, od Indijančka. Osem strani iz novega stripa, smo priložili junijski številki, da bi vas povabili k nakupu celotne revije, kjer je zbranih 100 duhovitih Indijančkov iz polstoletne zgodovine Ognjišča. V tej prilogi je tudi posebna naročilnica, s katero lahko naročite Indijančka. Ne dvomimo, da bo to primerno razvedrilno ‘branje’ za vroče poletne dni.
Ker pa boste to posebno izdajo hitro ‘prebrali’, vam priporočamo še dve dosedanji posebni izdaji: Rad te (se) imam (za mlade) in Radost zrelih let (namenjena starostnikom in tistim, ki jim strežejo ali stojijo ob strani).

Strip Indijanček se je zelo priljubil bralcem, zato smo povabili ilustratorja Marjana Marinčka, da nam kot gost meseca spregovori o pomenu stripa in podobe, pa tudi o Indijančku in njegovi umestitvi v svet stripa.
Počitniško je obarvana tudi tema meseca v mladinski prilogi, ki govori o plezanju. O njegovi privlačnosti in nevarnostih, pa tudi o njegovi duhovni razsežnosti.

Izšlo je Krstno Sveto pismo – darilna izdaja. Mnogi poznate ‘osnovno’ izdajo tega Svetega pisma, saj se vam je mnogim zelo priljubilo. Na željo kupcev je sedaj na voljo njegova nova, darilna izdaja. Je večjega formata, vezana v belo usnje in ima srebrn napis na platnicah. Razveselila bo tiste, ki bi ob krstu radi kupili lepo darilo novokrščencu ali njegovi družini. Več o knjigi si lahko preberete na str. 114.

16. junija je na Brezjah potekalo 50. jubilejno romanje bolnikov, invalidov in starejših. Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri njem, se najlepše zahvaljujemo in kličemo nasvidenje prihodnje leto. Več o tem romanju pa tudi o ozadjih romanja si lahko preberete na str. 61.

Poletje ni samo čas razvedrila, ampak je tudi čas za duhovno poglobitev. Prevečkrat to pozabljamo in poletnih mesecev ne izkoristimo dovolj za duhovno rast. O tem govori tudi tokratno pismo meseca. Duhovno lahko rastemo tudi ob knjigi in tako rast vam pri Ognjišču tudi izredno toplo priporočamo.

RUSTJA, Božo. (Iz urednikove beležnice). Ognjišče, 2018, leto 54, št. 7, str. 4.