priloga

Stane Kregar in cerkvena umetnost

gost meseca

profesor in publicist dr. Aleš Maver

narava in zdravje

Demenca

Preberite več: November 2015

Oglašam se na pismo Po več nedelj jih ni k maši, ko pridejo, pa gredo k obhajilu. Pismo gospe Stanke je bilo objavljeno v avgustovski številki.
Takšni in podobni članki me žalostijo in vznemirjajo, saj se v mnogih stvareh ne morem strinjati z vašim odgovorom in vem, da nisem edina.
Z možem nimava sedemdeset let kot gospa, ampak precej manj. Soglašava z gospo in ne toliko z vami. Pa zakaj se sprenevedate in opravičujete greh, ko pa dobro vemo, kakšne kristjane ima gospa v mislih. Ali menite, da danes ne veljata več tretja in šesta Božja zapoved, da ste tako odgovorili. Res je, da nimamo nobene pravice nobenega soditi in razmišljati slabo o njem. To pa ne pomeni, da kar je bil pred leti greh, danes ni več, ker so drugi časi. Časi so drugačni, Božje zapovedi so pa vedno iste. Zakaj primerjate nas z Afričani? Pri nas je možnost za sv. mašo vsak dan, če pa kdo ne gre k sv. maši v nedeljo iz razloga, noben niti opazil ne bo. Opazi pa se tistega, ki mašo in obhajilo zlorablja. O takšnih kristjanih piše gospa.
To je dolžnost duhovnika, da pridiga tudi o tem, kdo sme iti k svetemu obhajilu in kdo ne. Koga se bojite, da ne znate več potegniti črte in reči, to je prav in to ne. Ali se bojite, da bo nas kristjanov še manj, če se ne bo dovolilo hoditi k obhajilu tistim, ki živijo v smrtnem grehu. Pa saj oni so že mrtvi, če se ne bodo spreobrnili. Vse preveč se poudarja božje usmiljenje, malo pa je tistih duhovnikov, ki govorijo o Božji pravičnosti. Kot da pekel ne obstaja, ali je tam nekje, kar pa tako in tako ni za tistega, ki le kdaj pa kdaj prestopi cerkveni prag.
In na koncu ne bo vsak sam v celoti odgovarjal zase pred Bogom kot ste zapisali. Starši bomo za svoje otroke odgovarjali do določene mere in seveda še za koga drugega. Duhovniki pa boste za nas vernike, če niste naredili tega, kar bi morali, v tem primeru nas prav poučevali.
Gotovo da misli gospe Stanke, da se počuti največja grešnica, ne prihajajo od hudobnega duha, temveč so sad njene pretanjene vesti, ki še loči, kaj je prav in kaj narobe, ker pa vidi, da se danes živi, kot da greh ni več greh in se ga celo odobrava kot dobro, ni čudno, da je povsem zbegana, še posebno ker niti v cerkvi ne dobi odločne potrditve, da z njeno vestjo ni nič narobe. Torej največja grešnica ni gospa Stanka, ampak so tisti, ki Jezusa zlorabljajo v svetem obhajilu, in duhovniki, ki to dovolijo.
Danes je globalno gledano največ govora o tem, kako moramo biti humani in Bog ne daj komu preveč reči, da ga ne bomo slučajno užalili. Kam je tako razmišljanje pripeljalo, pa vidi, kdor hoče videti.
V naši cerkvi, hvala Bogu, ni takih bogoskrunskih obhajil, o katerih piše gospa, pa imamo po letih mladega župnika, ker nas tudi o tem pravilno poučuje, da vemo, kdo sme pristopiti k obhajilu in kdo ne.
Na žalost že v teoloških šolah mladi ne dobijo pravega znanja, a to je že druga zgodba.
Realnost je taka, da v nebesa ne vodi široka in ohlapna pot, temveč ozka in strma. Vse, kar so v Sv. pismu preroki napovedovali in kar piše v knjigi Razodetja, se bo izpolnilo. Zato nisem pesimist, ampak vem, da se vse to mora zgoditi po Božjem načrtu za prihod Kristusovega kraljestva.
Boga prosim, da vam duhovnikom da veliko modrosti in poguma pri vašem odgovornem delu.
Julijana

PRIPIS UREDNIŠTVA
Zaradi resnice moram napisati, da upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek, ki je odgovarjal na pismo gospe Stanke v avgustovski številki Ognjišča, nikakor ni “opravičeval greha”, kakor je zapisala gospa Julijana. Tudi ni napisal, da ne veljata več tretja in šesta Božja zapoved. Prav tako veljajo vse druge. Opozoril nas je na nekatere vidike zapletenega problema, o katerem je govorila bralka Stanka, na katere ona ni opozorila. Skupaj s papežem Frančiškom nas je povabil, naj o teh težavah razmišljamo in molimo, saj bodo o tem jeseni tudi razpravljali na redni škofovski sinodi v Rimu. Ko poskušamo razumeti človeka, še ne pomeni, da opravičujemo njegove napake ali opravičujemo greh.
V nasprotju z vami menim, da še premalo poudarjamo božje usmiljenje. Papež Frančišek, najvišji učitelj in razlagalec vere v Cerkvi, je napovedal sveto leto usmiljenja, da bi verniki pa tudi drugi ljudje bolje spoznali usmiljenega Boga. Kajti če se bomo res srečali z neskončno usmiljenim Bogom in spoznali njegovo neizmerno ljubezen, potem se bomo zelo varovali greha in vsake grešne priložnosti. Težava je v tem, da ljudje ne verujemo dovolj globoko v neizmerno Božje usmiljenje. Če bi zares verovali, potem bi se z veseljem bližali Bogu in bi bile naše cerkve v nedeljah nabito polne, obhajilo bi prejemali z izrednim spoštovanjem in se v primeru, da smo grešili, želeli spovedati in se tako srečati z usmiljenim Bogom.
Tudi v preteklosti je Cerkev vedno oznanjala neizmerno Božjo ljubezen in usmiljenje. Koliko velikih svetnikov je ure in ure presedelo v spovednici, da bi ljudem delili božje usmiljenje v zakramentu sprave. Pomislimo na svetega arškega župnika, svetega patra Pija, Leopolda Mandiča in številne druge. Na poseben način je bila glasnica božjega usmiljenja blažena Mati Terezija iz Kalkute. Seveda ne moremo mimo sv. Favstine Kovalske. Kako je tesno povezana z Božjim usmiljenjem govori že naslov knjige o njej Favstina Kowalska - Glasnica Božjega usmiljenja. Tudi o vseh naštetih svetnikih imamo pri Ognjišču knjige njihovih življenjepisov. Dejstvo, da jih je Cerkev razglasila za svetnike, pomeni, da so ravnali prav in so nam njihova dejanja zgled in navdih tudi za naše življenje.
Božo Rustja

Ambrož Kodelja, župnik v Doberdobu, ki svoje kolumne objavlja v zamejskem katoliškem tedniku Novi glas, je v začetku septembra svoj zapis posvetil hrvaškemu pevcu popularne glasbe Arsenu Dediću (Šibenik 1938 – Zagreb 2015). V zapisu razkriva sodelovanje Arsena Dedića z vokalno instrumentalno skupino zagrebških bogoslovcev Žeteoci (Žanjci). Z bogoslovci je izdal ploščo Majka Marija (Mati Marija). Pesem je bila namenjena marijanskemu kongresu v Mariji Bistrici leta 1971. Avtor zapisa poudarja, da je bilo v Sloveniji takrat kaj takega nemogoče. Ob izidu te plošče je hrvaški verski list Glas koncila objavil pogovor z Dedićem.

Najprej je povedal, da so ga k sodelovanju povabili bogoslovci. Sam se je najprej branil, ker ni “človek iz te stroke” in rad piše šansone in kabaretske pesmi. »Pesem Mati Marija sem si zamislil tako, da bi predstavljala lik žene – matere iz Dalmacije, kar bi lahko poosebljalo tudi mojo mater. Tako me je Mijo (bogoslovec op. b. r.) pripeljal do tega, da sem začel misliti nato, na kar prej nikoli nisem ... Ker je Bog ustvaril prvo ženo Evo iz Adamovega rebra, ker je vsemogočen, sem ob tem razmišljal, da je vsaka naša prava žena spoštovanja vredna žena in dostojna mati, ki bo rodila Božjega otroka, saj je vsak otrok tudi Božji otrok ...
Navdih za pesem mi je dala moja mati. To je bila žena, ki nikoli v življenju ni oblekla praznične obleke, nikoli ni opustila šibeniške ‘pundže’, celo življenje je bila doma ob štedilniku. Med vojno je zmogla prepešačiti do 30 kilometrov, da nam je priskrbela hrano. ... Žena, ki je vstopila nepismena v zakon, pa se danes zato zanima za književnost in stalno bere. Bila je žena, ki je skrbela za družino ...

Prav tako je v meni ostal spomin na otroštvo, ko smo poslušali in prepevali cerkvene pesmi. Poslušal sem to petje v obeh cerkvah – mama je bila katoličanka, oče pravoslavec.«
Da bi se Arsen pripravil na to pesem, se je poglobil v mesta v evangeliju, ki omenjajo Marijo. »Bil sem hvaležen, da sem vstopil v svet milosti, ki me je obkrožala in zanimala, da sem dobil o vsem tem svoje stališče in si vse to osvežil iz otroštva.« »Pesem je na Hrvaškem ponarodela,« sklepa svoj zapis župnik Kodelja. (br) (br)

Zgodi se, da v nekem trenutku življenje postane res težko. Tako je v družini Žejn, ki ima že dva invalidna otroka, zbolel še oče. Pred leti pa je bila prizadeta od kapi tudi stara mama. Pojavilo se je vprašanje, kdo bo sedaj lahko dva invalidna otroka na rokah nosil v nadstropje ...

V družini Žejn (Podkraj 38, 5273 Col) so poleg mame Mirjam in očeta Branka še štirje otroci: prvorojenca dvojčka Urška in Tadej, rojena leta 1997, ki sta težka invalida, zdravi mlajši deklici pa hodita v osnovno šolo. Dvojčka hodita v vipavski zavod in novembra bosta imela osemnajst let. Urška, še težje prizadeta od brata, ostaja v zavodu in jo pripeljejo domov ob koncu tedna, Tadeja pa pripeljejo vsak dan. Tako je sedaj, a še pred dvema letoma so ga morali starši sami voziti v vipavski zavod. Tako Urška kot Tadej sta popolnoma slepa in imata hudo obliko cerebralne paralize. Tadej ima hude epileptične napade in ne govori, medtem ko Urška vse ve in kljub temu, da je slepa, prepozna ljudi in sicer po načinu hoje! »Tudi če Tadeju glasba, ki jo poslušamo, ni po godu, se začne jeziti. Kakšna Golica mu zelo prija in takrat se gotovo ne jezi,« opišejo starši svoja otroka.

Urška in Tadej, kljub temu, da sta prizadeta, rasteta. To pa tudi pomeni, da sta vsak dan težja. Vsakdo od njiju ima po 70 kg. Nastopila je težava, kdo ju bo nosil v spalnico, ki je v nadstropju. Tadej trenutno spi v dnevni sobi, da ga ni treba nosit v nadstropje, Urško, ki pridaja domov za konce tedna, pa nosijo po stopnicah. Dokler oče ni zbolel, je to še šlo. Po operaciji pa ne sme več dvigovati bremen.
Družina je primorana misliti na dvigalo. Edina možnost je dvigalo zunaj stavbe. Hiša je namreč sredi vasi in tako majhna, da druga rešitev ni mogoča. »Najprej smo pomislili na stopniščno dvigalo, a ga ni mogoče namestiti, ker so stopnice preozke,« razloži oče.
Vsi, ki bi radi pomagali pri nabavi dvigala, lahko svoj prispevek nakažete na račun SI56 1010 0000 0022 305, sklic 24111-6204, namen: za dvigalo.

preberite celo zgodbo v Ognjišču naši preizkušani bratje, Ognjišče 10_2015, str. 20

V nedeljo, 6. septembra 2015 je 1200 bralcev Ognjišča in prijateljev Radia Ognjišče poromalo v največjo prekmursko božjo pot k Mariji pod Logom v Turnišče, da bi se Bogu zahvalilo za 50 let revije Ognjišče. Slovesno somaševanje je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je v pridigi lepo spregovoril o pomenu romanja in vere v evharistijo ter o pomembnosti oznanjevanju evangelija s pomočjo sodobnih medijev.
Celo srečanje, ki se je po maši nadaljevalo s programom v šotoru, ki ga je postavila občina Turnišče, je izzvenelo v zahvalo ob zlatem jubileju naše revije.

O Jezusu in o rečeh, ki so povezane z Jezusom lahko pišejo in govorijo samo tisti, ki so z Jezusom. Drugače vse izpade kot prazno besedičenje. Pri reviji Ognjišče, Založbi Ognjišče ter pri Radiu Ognjišče o Jezusu pišejo in govorijo ljudje, ki so z Jezusom. Začelo se je na veliko noč leta 1965. Mesečnik Ognjišče je plamtel in se razplamtel v založbo, v izdajo knjig, v Predal dobrote, ki je predhodnik današnje Karitas, v Narodno romanje ostarelih, bolnih in invalidov na Brezje ter končno v Radio Ognjišče. Pred slovensko javnostjo je delovanje Ognjišča veliko pričevanje vere in mnogim v pomoč, da svojo vero poglabljajo in tudi živijo. Ognjišče –v pisani, v govorjeni, v internetni in celo v karitativni obliki – za Cerkev na Slovenskem pomeni pravi čudež Jezusovega delovanja med nami. (Iz homilije škofa Štumpfa)

V zahvalo ustanoviteljem, sodelavcem, poverjenikom in vsem, ki širijo Ognjišče ter seveda bralcem in naročnikom, zlasti tistim, ki so že 50 let zvesti naši reviji. Nenazadnje je zahvala veljala tudi vsem organizatorjem. Zahvalna pesem, ki smo jo zapeli ob koncu maše, je bila zahvala Bogu, ki nam že pol stoletja stoji ob strani in vsem ljudem, po katerih deluje v današnjem svetu. (br)

Mlade v Stični je letos pričakalo geslo »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). S tem blagrom je papež Frančišek v poslanici mladim sporočil: “Dragi mladi, ta blagor od blizu zadeva vaše bivanje in je zagotovilo vaše sreče. Zato še enkrat ponavljam: bodite pogumni biti srečni!”

Mladi, katerih se je zbralo skoraj 8000 tisoč, so skozi ves dan preko pripravljenega programa, ki je vključeval delavnice, adoracijo, različne animacijske programe, nogometni turnir, spoved, prepevanje ali likovno ustvarjanje, mašo in zaključno praznovanje spoznavali, na kako različne načine lahko sledijo poti k sreči. Tudi nadškof Stanislav Zore je v pridigi med mašo mladim dejal, da “Če je naše srce čisto, je ta pogled jasnejši in Bogu smo tako bližje. Bolj smo mirni in lažje plujemo po morju našega življenja.” Tudi na naši delavnici smo ugotavljali skupaj z mladimi, kako hitro postanemo zagrenjeni in spregledamo božje usmiljenje, preslišimo njegov klic.

Zato je bilo še toliko lepše slišati nadškofovo pojasnilo, ki naj bo naše vodilo tudi za naprej: “Kje si, sprašuje Bog mene samega, a ne zato, da bi me obsodil, ne zato, da bi mi očital to, kar sem naredil. Kje si, me sprašuje zaradi tega, da bi jaz spoznal, da sem še vedno ljubljen, da sem še vedno njegov.”

piše in fotografira: Matej ERJAVEC

Oktober je mesec rožnega venca, čeprav jo nekateri to molitev odklanjajo, češ da je preveč mehanična. Tistim, ki molijo rožni venec s srcem, pa je postala vir duhovne moči in priložnost za premišljevanje odrešenjskih dogodkov. Pri Ognjišču smo izdali drobno knjižico o rožnem vencu: Rožni venec s podobami – izbrane misli sv. Janeza Pavla II. iz apostolskega pisma Rožni venec Device Marije, ki je doživela ponatis. Vse štiri dele te molitve imamo tudi posnete na CD-ju: Rožni venec – premišljevanje Kristusovega obličja skupaj z Marijo. Molitev rožnega venca spremljajo ustrezne pesmi.

Rožni venec je samo ena vrsta molitve. Drugim je bliže, če svojih molitev in prošenj Bogu ne ponavljajo, ampak izrečejo na bolj izviren način. Tako pripravljamo knjižico molitev Zakladnica molitve. Gre za molitve, ki so bile objavljene v zadnjih letih v naši reviji. To bo prva knjiga v zbirki Iz zakladnice ..., kjer nameravamo izdati knjige z izreki svetnikov in spodbudnih misli drugih ljudi.

Najbrž ni medija, ki se v zadnjem času ne bi ukvarjal s problemom beguncev, ki prihajajo v Evropo. Tudi mi se te problematike dotikamo v pogovoru s šolsko sestro Favstino, ki je doma iz Egipta in nam je tudi spregovorila o preganjanju kristjanov v muslimanskih državah, o njihovem izseljevanju in o trdni veri tamkajšnjih kristjanov, ki nam je lahko v veliko spodbudo. Begunske problematike se dotika tudi jezuitski p. Robin Schweiger, ki v Sloveniji vodi Jezuitsko službo za begunce. Begunci so tudi tema v mladinski prilogi.

Sredi oktobra praznujemo misijonsko nedeljo. Misijonom posvečamo prilogo, ki govori o različnih dejavnostih Misijonskega središča v Sloveniji. Naj nam spoznavanje misijonske problematike pomaga, da bomo še bolj zavzeto podpirali misijone in postali misijonarji v okoljih, kjer živimo.

Oktobra bo v Rimu potekala tudi redna sinoda o družini, tem perečem problemu družbe in Cerkve. Papež nas vabi, da molimo za uspeh sinode in se pogovarjamo in razmišljamo o pomenu zakona in družine. Zakonu in družini smo namenili veliko naših izdaj. Prepričan sem, da boste med njimi našli tudi kakšno zase. Naj samo omenim knjigi p. Vitala Vidra, namenjene zakoncem (Mož in žena; Z očmi zakoncev) ter knjigo Anselma Grüna Pustolovščine življenja – knjiga duhovnosti za družine.

Mesec oktober se prelije v november, ki ga v začetku zaznamujeta dneva, s katerima se spominjamo svojih pokojnih. Misel na smrt je mnogim neprijetna in se je otepajo, a se potem zlomijo, ko se soočijo s smrtjo svojih najbližjih. Da bi se laže spoprijeli s procesom žalovanja, smo že pred leti v zbirki Življenjske smernice izdali knjige Žalovanje – Moč in upanje ob izgubi ljubljenega človeka; Kaj se zgodi po smrti – vprašanja in odgovori o življenju, smrti in onostranstvu; ter Izgubiti otroka – kako najti pot skozi bolečino. V zbirki Zgodbe za dušo - nova serija pa knjigo Obrisal bo solze - zgodbe o upanju ob izgubi najdražjih.

Prihodnji številki bo že priložena posebna Miklavževa ponudba. Naj že sedaj napišem, da bo v njej veliko novosti za obdarovanja ob Miklavžu, božiču in novem letu. Ne zamudimo teh priložnosti za obdarovanje in podarimo dobro in duhovno bogato knjigo, ki bo naše obdarovance notranje obogatila. Knjiga je lahko odličen vzgojni pripomoček, zato podarimo knjige otrokom ali mladim družinam. Skratka, pustimo se presenetiti Miklavževi ponudbi.

Božo Rustja, odgovorni urednik

priloga

Misijonsko središče Slovenije

tema meseca

Generacija brez vzornikov

gostja meseca

Šolska sestra iz Egipta Favstina Maxi

Preberite več: Oktober 2015