LETA 1536 UMRL ERAZEM ROTTERDAMSKI

(PRAVO IME: GEERT GEERTS), NIZOZEMSKI RENESANČNI HUMANIST, KNJIŽEVNIK, FILOLOG, FILOZOF IN TEOLOG (* 1466/1469)

Najbolj izobražen, znan in slaven renesančni teolog in humanist. Bil član avguštinskega reda, študiral na Sorboni v Parizu in v krogu Thomasa Mora v Londonu, doktoriral pa je v Torinu. Potem je kot svobodni učenjak deloval na Nizozemskem, v Angliji in v Baslu. Prizadeval si je za mir in enotnost ter pristno krščanstvo, ki naj bi bilo utemeljeno na Evangeliju. V svojih spisih je poskušal uskladiti vero in razum, pa tudi izročilo krščanstva in antike. Čeprav je kritično gledal na razmere v Katoliški cerkvi, se ni pridružil reformaciji in je ostro nasprotoval Martinu Luthru. Leta 1516 je na podlagi grških besedil objavil prevod Nove zaveze. Najbolj znano njegovo delo je »Hvalnica norosti« (latinsko: Laus Stultitiae), ki jo je posvetil svojemu prijatelju, prav tako izobraženemu humanistu, Thomasu Moru. Prvič je bila natisnjena v Parizu leta 1511, v času njegovega življenja pa je bila ponatisnjena še 35 krat, v več jezikih.

njegova misel:

Vsa druga bitja so zadovoljna z mejami narave, samo človek sili čez ojnice svoje usode.

LETA 1748 UMRL BOŠTJAN STEINER

ASTRONOM, MATEMATIK (* 1680)

Pri jezuitih v Gradcu je doktoriral iz filozofije. 1714 je prišel v Ljubljano, da bi predaval matematiko, 1716 je poučeval metafiziko, 1717 postal prefekt višjih šol, vodil filozofske razprave in javne nastope. Konec 1717 je odšel v Gradec, pozneje deloval še v Linzu, Celovcu, Trnavi in Košicah. Leta 1713 je izdal Vaticinium Sciathericum-geometricum (z navodili za izračun sončne lege in postavitev sončnih ur).

LETA 1888 UMRL JOŽEF JERIČ

DUHOVNIK; ČEBELAR, ČASNIKAR (* 1823)

Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil posvečen 1847. V letih 1859-73 je bil župnik v Dobovcu, kjer se je ukvarjal z umnim kmetovanjem, zlasti s čebelarstvom. Zatem je bival v Ljubljani bil med soustanovitelji in 1876-83 predsednik Čebelarskega društva na Kranjskem, urednik Slovenske Čebele, 1882-87 oz. 1888 je urejal in izdajal Slovenca in ga 1883 razširil v dnevnik, bil med pobudniki Katoliške bukvarne (1879), Katoliške tiskarne (1883) in Katoliškega tiskovnega društva (1887).

LETA 1904 ROJEN PABLO NERUDA

(S PRAVIM IMENOM RICARDO ELIECER NEFTALÍ REYES BASOALTO), ČILENSKI PESNIK IN DIPLOMAT, NOBELOVEC († 1973)

Ricardo se je rodil v Parralu približno 350 km južno od Santiaga. Oče je nasprotoval Ricardovemu zanimanju za pisanje in književnost, vendar so ga opogumljali drugi, vključno z bodočo nobelovko Gabrielo Mistral, Pri trinajstih letih je lokalni časopis objavil njegovo prvo delo, ko je leta 1920 po češkem pesniku Janu Nerudi prevzel psevdonim Pablo Neruda, je imel objavljenih že kar nekaj pesmi, pripovednih del in novinarskih prispevkov. V Santiagu je nameraval študirati francoščino, vendar se je kmalu popolnoma posvetil poeziji. Leta 1923 je izšla njegova pesniška zbirka Knjiga o somraku, naslednjega leta pa Dvajset ljubezenskih pesmi in pesmi o obupu. Čeprav je bil znan in priljubljen v Čilu kot v tujini, se kljub temu ni mogel izkopati iz revščine. Leta 1927 je tako iz obupa sprejel mesto častnega konzula v Yangonu (takrat kolonialna Burma). Po vrnitvi v Čile je postal diplomatski predstavnik v Buenos Airesu, leta 1938 pa konzul za španske begunce v Parizu. Izkušnja španske državljanske je bila odločilna za njegovo politično usmeritev, postal je zagrizen komunist. Občudoval je Stalinovo Sovjetsko zvezo, delno tudi zaradi njene vloge pri zlomu nacistične Nemčije, prejel Stalinovo nagrado za mir ... Zaradi komunističnega prepričanja je Nobelov odbor dolgo zavračal njegove nominacije za Nobelovo nagrado za književnost. Leta 1971 jo je končno prejel, čeprav so nekateri člani odbora temu nasprotovali zaradi hvaljenja stalinizma.

nekaj verzov:

Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna...

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca...

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom...

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi...
Ne dovolite si počasnega umiranja (NERUDA, Pablo. Ne dovoli si počasnega umiranja!)

LETA 1896 ROJEN ALEKSANDER KARDOŠ

TISKAR, ZALOŽNIK († 1985)

V Murski Soboti se je izučil za tiskarja in knjigoveza, nato se je 1922. leta preselil v Ameriko. Zaposlil se je pri angleško-slovenskem založniku v ameriškem mestu Betlehem. Leta 1929 je pričel delati pri angleško-slovensko-madžarski založbi. Med letoma 1924 in 1954 je bil urednik časnika Amerikanszki Szlovencov Glász, hkrati tudi založnik ter lastnik tiskarne. Ukvarjal se je s socialnim in gospodarskim položajem izseljencev. Poleg evangeličanskega učitelja Andreja Polgara je prispeval k izobraževanju Slovencev v Betlehemu.

LETA 1921 ROJEN BOGDAN POGAČNIK

ČASNIKAR, PUBLICIST († 2005)

Leta 1947 je diplomiral v Ljubljani, bil dopisnik Tanjuga, od leta 1955-85 dopisnik Slovenskega poročevalca in Dela, 1968-72 in 1984-86 je bil Delov dopisnik iz Pariza. Uveljavil se je kot pisec reportaž, potopisov in pogovorov z znanimi osebnostmi iz politike, znanosti, kulture. Pisal je tudi scenarije za kratke filme, 1955-96 je bil organizacijski vodja Slovenskega okteta, tajnik Slovenskega centra PEN...

LETA 1923 ROJEN PETER LEVEC

pesnik († 1999)

Rojen v Zg. Tuhinju, se s starši preselil na Vrh nad Krašnjo, šolal pa se je v Mariboru pri stricu. Ko se je vrnil domov, se je zaposlil v Kamniku, vendar so ga Nemci odpeljali v delovno taborišče na avstrijsko Štajersko. Po vojni je delal nekaj časa na radiu Ljubljana, potem pa do upokojitve pri Cankarjevi založbi... Njegove pesmi so v prvem obdobju značilno partizanske, z zbirko Zeleni val (1954) pa se je obrnil v osebno izpoved po splošni težnji po notranjem ravnotežju. Za zbirko V Brezkončnem marcu (1971) je leta 1972 dobil nagrado Prešernovega sklada.

nekaj verzov:

Neka luč se približuje / in ožarja mi zavest, / še zastrta, komaj vidna, / kakor z daljnih zvezd. / Čutim jo in vidim nekaj, / kar je le še tih smehljaj, / nekaj, kar še ni resničnost, / le še slutnja, le migljaj. // Sinji čas pričakovanja. / Tiho tlenje v poltemi. / Nekaj svetlega se bliža / izza mej nevidnosti. / Belo jutro kot da sluti; / kaj, povedati ne zna. / Tudi noč molči in nema / praznično se lesketa. (Neka luč)

LETA 1926 ROJENA dr. ANICA CEVC

UMETNOSTNA ZGODOVINARKA († 2011)

1950 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 1971 doktorirala na univerzi v Beogradu. Sprva je bila kustosinja, 1965-91 direktorica Narodne galerije v Ljubljani. Raziskovala je slovensko, zlasti baročno slikarstvo (L. Layer, F. Jelovšek, F. Bergant, A. Lerchinger, V. J. Metzinger) in v zbirkah Narodne galerije opredelila evropske slikarje. Za svoje delo je 1978 prejela Valvasorjevo nagrado in 2001 srebrni častni znak svobode RS.

več o njej: Bole F., Gostja meseca, v: Ognjišče (1990) 06, str. 08.

LETA 1927 ROJEN PAVLE MERKU

SLOVENSKI SKLADATELJ, ETNOMUZIKOLOG, SLOVENIST IN ETIMOLOG († 2014)

"Meščan sem in kot otrok nisem doživel bogastva slovenskih narodnih običajev ter sem se slovenščine začel učiti šele pri petnajstih letih," je dejal leta 2002 za Ognjišče akademik Pavel Merku, rojen v Trstu. V času fašizma doma niso smeli govoriti slovensko, ker bi zaradi tega mamo in očeta takoj vrgli iz službe. "Slovensko govorico sem kot otrok slišal, ko so k nam hodili slovenski sorodniki, perica ter mlekarica, in z njimi se je mama pogovarjala po slovensko. Ko sem nekoč kot otrok ponovil besedo, ki sem jo slučajno slišal - šlo je za nekoliko grd ljudski izraz (pišmevrit) - mi je mama dala zaušnico. Nisem vedel, kaj sem zinil."

Ker pa je prepovedan sad bolj mikaven, se je mladi Pavle odločil za študij slovenskega jezika. "Slovenščina je bil moj prepovedan jezik in sem si ji zato posvetil z dušo in telesom in jo imam rajši kot ljudje, ki jo govorijo od rojstva." Res je sicer, da je zanimanje za jezike bila njegova strast in se je že zelo zgodaj odločil, da se bo ukvarjal z glasbo zaradi veselja, kruh pa si bo služil z jezikoslovjem.

Glasba in jezikoslovje sta se prepletala v njegovem življenju. Napisal je več strokovnih knjig, zlasti o zgodovini jezika ter nastanku priimkov in krajevnih imen. Istočasno pa je napisal tudi več koncertov, opero ter priredil več pesmi. Ob ženini smrti je uglasbil psalm Kakor jelen hrepeni... in ga posvetil dragemu prijatelju tržaškemu škofu Belomiju, ki je umrl kmalu za ženo. "Eno skladbo pa sem posvetil sebi. To je Rekviem," pravi. Imenoval ga je mašo ob prehodu. Njegov Rekviem, čeprav maša za umrle, je po avtorjevih besedah še bolj vesel kot Mozartov, saj zatrjuje, da opeva prehod v novo, polno življenje.

...več o njem v rubriki gost meseca, Ognjišče 02_2002

LETA 1940 ROJEN RINO F. MARKIČ (Marchig)

DUHOVNIK, NARODNO PREBUDNI DELAVEC († 1982)

V Vidmu je 1964 končal bogoslovje; 1964-73 je bil kaplan na Lesah, nato župnik v Vissandonu v Furlaniji in v Kozici v Beneški Sloveniji. Na Lesah je s skupino domačinov oživil cerkveni pevski zbor, ustanovil kulturno društvo Rečan in bil dejaven med beneškimi duhovniki, ki so 1966 začeli izdajati kulturno-verski list Dom.

več o Beneški Sloveniji: Čuk S., Beneška Slovenija in njeni Čedrmaci. Priloga, v: Ognjišče (2016) 10, str. 58.

LETA 1984 UMRLA VIKA PODGORSKA

NAŠA GLED. IN FILM. UMETNICA V ZAGREBU (* 1898)

Njeno pravo ime je Ana Hedvika Čus, rodila se je 13. maja 1889 v Mačah pri Svečah na Koroškem, v Gorici je obiskovala učiteljišče. Po prvi svetovni vojni je kot uradnica v Mariboru hodila v dramsko šolo Hinka Nučiča, se z njim poročila ter z njim leta 1921 odšla v Zagreb. V Hrvaškem narodnem gledališču se je razvila v eno največjih dramskih umetnic. Igrala je skoraj vse velike ženske vloge svetovne dramatike, najbolj doživeto tragične. Igralsko ime Podgorska si je izbrala po vasi Podgora pri Gorici, kamor je rada hodila na sprehod med šolanjem v Gorici.

LETA 1955 UMRL IVAN ALBREHT

SLO. KNJIŽEVNIK, PUBLICIST (* 1893)

Luč sveta je zagledal kot najmlajši od devetih otrok v Hotedršici. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in v gimnazijskih letih se je družil z Ivanom Cankarjem, ki ga je uvedel v pisateljske vrste. Študija fizike na univerzi v Gradcu pa ni dokončal. Opravljal je razne javne službe. Pesmi je začel objavljati že v dijaških letih v Angelčku in Vrtcu, objavil je štiri pesniške zbirke ter precej krajših pripovednih del. S pesmimi, zgodbicami in pravljicami je sodeloval v skoraj vseh tedanjih slovenskih mladinskih revijah.

LETA 1997 UMRL FRANC PRESETNIK

GLEDALIŠKI IGRALEC (* 1913)

Franc Presetnik je bil rojen 28. avgusta 1913 v Ljubljani. Obiskoval je konservatorij v Ljubljani in leta 1937 začel igrati v Drami. Njegove najuspešnejše so bile komedijske vloge: Podkoljošin v Ženitvi, glavar v Revizorju; v Cankarjevih delih je bil Zupan v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Grozd v komediji Za narodov blagor, Kantor v Kralju na Betajnovi. ... Nastopal je tudi v filmih: Na svoji zemlji (1948); Kekec (1951) in Tistega lepega dne (1962) ter na radiu in televiziji.

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Mlada nogometna zvezda in član Barcelone Neymar da Silva Santos Júnior je 6. junija v finalu lige prvakov med Barcelono in Juventusom pred 74.000 gledalci na berlinskem olimpijskem stadionu in pred milijoni, ki so spremljali prenos na malih ekranih, na glavi ponosno nosil trak z napisom 100 % Jezus in s tem navdušil številne verne.

Marsikomu se to dejanje lahko zdi površno, ‘folklorno’, lahko celo praznoverno, a je kljub vsemu izraz javnega pričevanja vere. V času, ko marsikje izrivajo vero in verska znamenje iz javnosti, pa ima še večjo težo.

Goran Granić, nekdanji hrvaški nogometaš, danes pa nogometni trener in voditelj duhovnih seminarjev za športnike, je o omenjenem dogodku med drugim dejal: »Dejstvo, da ima v takem dogodku, ki je pritegnil pozornost milijonov gledalcev po vsem svetu, neka svetovno znana oseba priložnost poslati v svet kakršnokoli sporočilo, a se odloči za versko sporočilo kot je 100 % Jezus, lahko postane lepo pričevanje. Lahko pa tudi ne, saj je pričevanje več kot napis na majici ali tetovaža.« Tudi omenjanje Jezusa v izjavah za novinarje ni pričevanje, če so to samo besede, srce pa je daleč od Boga, kakor pravi Sveto pismo, je dodal Granić. (br)

LETA 1810 ODPREJO BOTANIČNI VRT

UNIVERZE V LJUBLJANI

Na prostoru tako majhne dežele, kot je naša (samo 20.273 km2), se zvrsti do 3500 rastlinskih vrt. Več, kot jih ima prostorna Poljska, prav malo manj kot velika Nemčija, trikrat več kot Anglija ali Belgija. Prav je, da bogastvo, ki nam ga je dala narava spoštujemo in zanj skrbimo. Nekaj tega bogastva je zbranega v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Ljubljanski botanični vrt je zasadil Franc Hladnik teolog, ki je bil prvi profesor botanike na takratnem Liceju. Pravzaprav je v vrt presadil iz Licejskega vrta (danes je tam Vodnikov trg, stavbe z vrtom ni več) na novo zemljišče ob Karlovški cesti ob Gruberjevemu kanalu. Odprtje vrta se je zgodilo na današnji dan leta 1810, v času Ilirskih provinc, ko so Francozi naše visoke šole povzdignili na univerzitetno raven, ki so v svoji sestavi morale imeti tudi botanični vrt. V njem še vedno raste Marmontova lipa, ki naj bi jo na otvoritvi vrta zasadil sam guverner ilirskih provinc maršal Auguste Marmont. Vrt je v zgodovini odigral pomembno izobraževalno in raziskovalno vlogo, pa tudi narodnostno in kulturno, saj je v tistem času veljal za Vrt domovinske flore in so tam zbirali in proučevali domače rastline.

... več o botaničnem vrtu v rubriki Na obisku, Ognjišče 05_2012 in na spletni strani vrta: http://www.botanicni-vrt.si/

LETA 1831 ROJEN KAMILO MAŠEK

SKLADATELJ, GLASBENI PEDAGOG, PUBLICIST († 1859)

Bil je sin Gašperja Maška, skladatelja češkega rodu, ki je od leta 1820 deloval v Ljubljani, in Amalije, ki je bila operna pevka. Po obeh je podedoval glasbeni talent. Leta 1854 je postal učitelj na glasbeni šoli v Ljubljani. Začel je izdajati prvo glasbeno revijo na Slovenskem, mesečnik Cecilia (1858-59). Umrl je star komaj 27 let.

LETA 1859 ROJEN RISTO SAVIN

(S pravim imenom friderik širca), SLOVENSKI ČASTNIK IN SKLADATELJ († 1948)

Pravo ime slovenskega skladatelja Rista Savine, rojenega v Žalcu, je bilo Friderik Širca. Po poklicu je bil oficir, po prvi svetovni vojni pa se je posvetil izključno glasbenemu ustvarjanju. Med njegovimi deli, s katerimi je obogatil slovensko glasbeno zakladnico, so tudi tri opere: Lepa Vida, Gosposvetski sen, Matija Gubec.

LETA 1916 UMRL JOŽE CVELBAR

OBETAJOČ UMETNIK, ŽRTEV VOJNE

Dolenjski fant Jože Cvelbar je študiral gimnazijo v Novem mestu. Kot dijak je objavljal svoje in črtice v dijaški Zori, Zvončku, Vrtcu in Angelčku. Zadnja leta se je predajal misli na slikarstvo, za katero je kazal očiten dar in bi ga rad študiral v Pragi. Po maturi je moral kljub slabemu zdravju v enoletno častniško šolo, nato pa je bil poslan na tirolsko bojišče, kjer ga je leta 1916, pri enaindvajsetih letih doletela smrt. Po smrti so pripravili razstavo njegovih risb ter izdali njegove izbrane pesmi.

LETA 1926 UMRL FRAN DETELA

PISATELJ (* 1850)

"Malokateremu našemu pisatelju smo bili v preteklosti tako krivični kakor njemu," je ob izidu druge knjige Zbranega dela pisatelja Frana Detela pri celjski Mohorjevi leta 1963 zapisal Jože Dolenc. "Njegova dela so imeli za povprečno branje. Takemu odnosu je botrovala miselnost naših politično vplivnih ljudi v preteklosti: Detela je bil človek, ki so mu bili zoprni strankarski prepiri in prepiri med raznimi strujami... Danes Detela po pravici uvrščamo med naše dobre realiste in med klasike naše dobre ljudske povesti."

... več o njem: obletnica meseca, v: Ognjišče (1996) 7

o njem:

- Detela je bil družini skrben oče in gospodar; otroke je imel zelo rad in je z njimi vsak dan hodil na sprehod in jim oskrboval vse za dobro vzgojo in izobrazbo. Vendar jim o sebi in svojem delu nikoli ni govoril. (Jakob Šolar)

nekaj njegovih misli:

- Delo nam gladi pot k sreči, daje nam zaupanje v Boga in sebe, odvrača nas od mnogih nespametnosti in nas obda s čistim, o zdravim zrakom, katerega hitro okuži lenoba.

- Človek nikdar ni sam: misli ga spremljajo vedno kot zveste tovarišice, neprijetne so mu večkrat, nezveste nikdar. Če jih hočeš odgnati, v druščino pojdi, med hrumeči svet, iznebiš se jih za nekaj časa; a kadar boš sam, boste spet skupaj, obstopile te bodo zopet. Če hočeš ubežati spominom, ki te preganjajo, ne hodi v samoto, v samoti si najmanj sam.

- Če hočeš, da ti zaupajo drugi, pokaži zaupanje sam vase in v svojo moč.

LETA 1934 ROJEN GIORGIO ARMANI

ITALIJANSKI MODNI OBLIKOVALEC

Rojen v Piacenzi, kot otrok je žželel postati zdravnik, vendar je šštudij po dveh letih opustil. Ukvarjel se je tudi s fotografijo, po vojaščini pa se je zaposlil v modni trgovini kot aranžer izložb. Leta 1961 je dobil službo modnega oblikovalca pri Ceruttiju (do leta 1970). Čez štiri leta je na prigovarjanje prijatelja oblikoval lastno kolekcijo za moške in leto kasneje tudi za ženske, ko je odprl podjetje (Armani) v katerem je bila za marketing bila zadolžena sestra Rosanna

V osemdesetih si je pomagal tako, da je oblačil filmske igralce, njegove obleke so nosile zvezde i n zvezdniki ... Počasi je ustvaril imperij, ki obsega številne kolekcije. Po letu 1981 so k uspehu veliko pripomogle znamke Emporio Armani in Armeni Jeans ... predstavil je tudi telefone, nadaljeval s kolekcijo očal, opremo za golf ... Prejel je številne nagrade, po svetu ima več kot 2000 trgovin, njegova dela so razstavljena tudi v njujorškem muzeju Guggenheim (edini modni oblikovalec) ...

LETA 1937 UMRL GEORGE GERSHWIN

AMERIŠKI SKLADATELJ JUDOVSKEGA RODU (* 1898)

Rojen v židovski družini, ki se je zaradi antisemitizma iz Sankt Peterburga preselila v New York. Do desetega leta ga glasba ni zanimala, navdušil se je, ko je slišal igrati svojega prijatelja na violino, kasneje so kupili klavir in mu priskrbeli dobre učitelje (Charles Hambitzer je ostal njegov mentor do smrti). S šestnajstimi leti je moral sam služiti kruh po kavarnah in lokalih, kmalu pa je začel pisati svoje lastne pesmi. Leta 1919 je nastal prvi veliki hit Swanee, po letu 1920 pa sta z besedilopiscem Buddyjem DeSylvo ustvarila jazz opero Blue Monday. Dirigent Paul Whiteman ga je prepričal, naj začne pisati simfonični jazz in tako je leta 1924 nastal musikal Lady Be Good, potem pa kmalu tudi Rapsodija v modrem ... Leta 1928 je odšel na gostovanje po Evropi, kjer je spoznal Ravela, Stravinskega ... očaran nad Evropo je napisal Amerikanca v Parizu. Leta 1934 je začel pisati prvo opero in nastala je Porgy and Bess (prvič uprizorjena 30. septembra 1935) in nekatere njene pesmi so postale prave uspešnice (posnet je bil tudi film). Na višku ustvarjalnosti in slave ga je obiskala bolezen, zaradi možganskega tumorja je umrl star komaj 38 let.

LETA 1944 UMRL JOSIP VANDOT

SLOVENSKI MLADINSKI PISATELJ (*1884)

Pred kakšni desetletjem je bil najbolj priljubljen knjižni junak slovenskih četrtošolcev Kekec, čigar ‘oče’ je pisatelj Josip Vandot, ki je njegovo zgodbo razgrnil v več knjigah. Kekec je junak treh njegovih "planinskih pripovedk", ki ima za desetletnika privlačne in posnemanja vredne lastnosti: je dobrosrčen, tovariški, norčavo razigran, neustrašen in prebrisan ... S svojim pisateljski peresom ga je pred "davnimi časi" - na začetku 20. stoletja Vandot poklical v življenje. Za njegovega življenja je izšla samo Kekec z naših gora (1936), vse druge so izšle po letu 1951, ko je začel svojo zmagoslavno pot prvi film o Kekcu, ki ga je posnel Jože Gale. To je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film. Leta 1963 pa je nastal film Srečno, Kekec, prvi slovenski barvni film.

iz knjige:

Kekec se je zagledal v zeleno, s sončnimi žarki vso posuto dolinico, od koder je prihajalo ubrano zvonjenje zagorskih zvonov. Srce se mu je širilo vedno bolj, da ga je kar prevzelo. Oči so mu postale nehote rosne in v duši je začutil silno hrepenenje, ki ga je vleklo v dolino, kjer stoji njegov dom, a doma počivajo v ozki skrinjici njegove zapuščene citre. O, da bi imel vsaj citre pri sebi, da bi si zaigral veselo pesem, krasno pesem, ki bi se razlegala po tem divjem gorskem svetu! Lepše bi se razlegala tista pesem med mrtvim skalovjem kot ubrano zvonjenje zagorskih zvonov. In bilo bi lepo in prijetno vseokrog... (Josip Vandot, Kekec nad samotnim breznom)

LETA 1981 UMRL ANTON JOBST

SKLADATELJ, ORGANIST IN PEDAGOG (* 1894)

Doma z Brda pri Šmôhorju v Ziljski dolini. Glasbeno nadarjenega so poslali na orglarsko šolo v Ljubljano, kjer se je po končani šoli še izpopolnjeval pod mentorstvom skladatelja Stanka Premrla v orgelski igri, klavirju in teoriji glasbe, nekaj časa je namesto obolelega skladatelja igral tudi v ljubljanski stolnici. Leta 1912 , je žirovski župnik zaprosil profesorja Premrla, naj mu pošlje sposobnega organista (Žiri so se pripravljale na posvetitev nove farne cerkve). Tako je postal organist v Žireh, potem pa je bil poklican k vojakom, vendar se je vrnil med Žirovce. Več rodov je popeljal v svet glasbe, vodil je vse zbore v župniji, bil je kapelnik pihalne godbe in glasbeni učitelj na žirovski osnovni šoli in nižji gimnaziji, po letu 1970 tudi učitelj klavirja na žirovski glasbeni šoli. Bil je izredno plodovit skladatelj, napisal je več kot petsto skladb: dvanajst maš, najbolj je znana Bog na svoj rod se ozri, adventna Milo nekdaj rod človeški, postna Tam na vrtu Oljske gore, velikonočna Ta dan je naredil Gospod, darovanjska Prinašamo, Gospod, med Marijinimi pa je najbolj poznana Ljubečih src pozdravi.

Pripravlja Marko Čuk

LETA 138 UMRL HADRIJAN

RIMSKI CESAR (*76)

Rimski cesar je bil od leta 117-138, velja za cesarja miru, poznan je po veselju do potovanj. Po pričevanjih je želel vse, o čemer je prebral, videti tudi na lastne oči, zato je prepotoval celotno cesarstvo. Zavaroval je mejo na Donavi, mejo v Mezopotamiji so zopet pomaknili z reke Tigris na reko Evfrat. Imperij se je v času njegovega vladanja precej skrčil. Bil je tudi velik graditelj (Angelski grad), obnovil je Panteon ... Dal je zgraditi zid, ki ločuje Britanijo od poganske Škotske (še vedno obstaja). Iz njegovega časa je znan tudi drugi večji upor Judov (Simon Bar Kohba), Hadrijan je hotel v Jeruzalemu zgraditi Jupitrov tempelj ... v petih letih so Rimljani upor zadušili in Jeruzalem je postal rimska kolonija, Judejo, Galilejo in Samarijo pa je združil v novo provinco Palestinsko Sirijo (da bi šla Judeja v pozabo).

LETA 1099 UMRL EL CID

KASTILSKI VOJSKOVODJA, GLAVNI LIK ISTOIMENSKEGA EPA (* 1043)

Rodrigo Díaz de Vivar je bil doma v majhnem mestu Vivar del Cid blizu Burgosa. Pripadal je nižjemu plemstvu in se kot kastiljski bojevnik in junak boril v službi Sanča II. Mavri so mu dali ime El Cid Campeador (gospodar). Rodrigo Zavzema pomembno mesto v zgodovini srednjeveške Kastilje, pa tudi epike. Prvi španski ep, napisan okoli leta 1140, je prav Pesem o Cidu (šp. Cantar de mío Cid), opeva pa podvige Rodriga Diaza v borbi proti Mavrom.

LETA 1407 USTANOVLJENA KARTUZIJA PLETERJE

Z USTANOVNO LISTINO CELJSKEGA GROFA HERMANA II.

Edina še delujoča kartuzija na Slovenskem so Pleterje, samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda. Leži blizu Šentjerneja na Dolenjskem. Ustanovljena je bila kot zadnja (četrta) pri nas (prej Žiče, Jurklošter, Bistra pri Vrhniki) ustanovil jo je leta 1403 celjski grof Herman II.; ustanovna listina pa ima današnji datum (leta 1407). Tega leta se je končala tudi osnovna gradnja samostana in kapele. Samostan je bil dokončno zgrajen šele leta 1410, samostanska cerkev pa leta 1420. Ko so Celjani s smrtjo Ulrika II. (1456) propadli, se je pričelo tudi počasno zamiranje samostana (tudi zaradi turških vpadov). Po letu 1595 so jo za nekaj časa prevzeli jezuiti, leta 1899 pa so kartuzijani nekdanjo kartuzijo odkupili (medtem je postala zasebna last) in do 1904 je potekala obnova samostana. Spet so jo požgali partizani 1943.

več o Pleterjah v rubriki Samostani – duhovna žarišča, Ognjišče 03_1976 in v prilogi (ob šeststoletnici samostana), Ognjišče 01_2005

LETA 1509 ROJEN JEAN CALVIN

FRANCOSKI TEOLOG IN REFORMATOR, OZNANJEVALEC STROGEGA BOGA († 1564)

Med pobudniki reformacije ima ob Martinu Luthru pomembno mesto Jean Calvin (Kalvin). Rodil se je v Franciji, deloval pa je v Švici, največ v Ženevi, kjer je ustanovil “po Božji besedi reformirano Cerkev”. Njegovo glavno teološko delo je Nauk krščanske vere. Naslonil se je na Luthrovo teologijo, le da je pri njem v središču Bog, ki je predvsem strogi sodnik. Kalvin je učil, da je Bog ljudi že vnaprej določil ali za zveličanje ali za pogubljenje (predestinacija).

LETA 1838 ROJEN JAKOB JAMES TROBEC

MISIJONAR, DUHOVNIK IN ŠKOF († 1921)

Rodil se je v kmečki družini na Logu pri Polhovem Gradcu. Teologijo je študiral v Ljubljani in na pobudo F. Pirca odšel v misijone v Pensilvanijo (ZDA). Kaplanoval je pri F. Pircu in J. Buhu in bil po letu 1866 župnik, kasneje dekan v Wabashi. Sezidal je več cerkva in šol, ter ustanovil več katoliških društev. Za škofa v St. Claudu (Minnesota) je bil posvečen leta 1897, ustanavljal je župnije, bolnišnici, dobrodelni zavod, 38 cerkva ... Znan je bil kot organizator šolstva, prizadeval si je za izboljšanje kulturnih razmer priseljencev. Posebej je pomagal rojakom v ZDA in v domovini po prvi svetovni vojni, bil je izredno delaven, rad je pomagal in povezoval duhovnike v izseljenstvu.

LETA 1843 UMRL JOŽEF K. ERBERG

KRANJSKI BOTANIK, LIT. ZGODOVINAR, ZBIRATELJ (* 1771)

V Ljubljani rojeni baron Jožef Kalasanc Erberg je med študijem na Dunaju ‘pokusil’ številne znanosti; od filozofije in matematike do prava in se je odlikoval po obsežnem znanju. Ko se je vrnil v Ljubljano, je bil v službi deželnih stanov. Po stikih z Zoisovim krogom je javno kazal spoštovanje do slovenskega jezika. Njegova ljubezen je bila usmerjena predvsem na zbiranje in čuvanje spomenikov, ki jih je mogel spraviti v kakršno koli zvezo z materialno ali duhovno kulturo na Slovenskem.

LETA 1851 UMRL LOUIS-JACQUES-MANDE DAGUERRE

FRANCOSKI UMETNIK IN FIZIK (* 1787)

Izobraževal se je v arhitekturi, gledališkem oblikovanju, slikanju panorame (s Prévostom). Zelo ga je zanimala gledališka iluzija, tako da je postal oblikovalec za gledališče. Najbolj pa je znan po izumu dagerotipa, predhodnika fotoaparata, oziroma fotografskega postopka s fotografiranjem na posebno kovinsko ploščo. Svojo prvo fotografijo je ustvaril nekaj let po tem, ko je Nicéphore Niépce napravil prvo trajno fotografijo (heliogram).

LETA 1856 ROJEN NIKOLA TESLA

SRBSKO-AMERIŠKI ELEKTROINŽENIR, FIZIK, IZUMITELJ († 1943)

Znanstvenik Nikola Tesla je eden največjih svetovnih umov in raziskovalcev v elektrotehniki. Iznašel ali vsaj teoretično si je zamislil ogromno tehničnih naprav, ki jih danes uporabljamo. Ko vključite računalnik, se spomnite tega velikega znanstvenika, kajti izmenični tok se proizvaja v Teslovem trifaznem generatorju, prenaša se po Teslovi mreži visoke napetosti, Teslov navoj daje napetost za sliko na monitorju, brezžična "miška" pa deluje po radijskih valovih, ki jih je prvi proizvedel Tesla. To je samo delček zapuščine tega velikega inženirja, ki se je v svojem življenju podpisal pod več kot 700 patentov, v resnici pa jih je imel več kot tisoč. Mnoga njegova odkritja so po krivici pripisovali drugim, ker sam ni znal "tržiti". Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov najznamenitejši izum je večfazni indukcijski elektromotor, ki ga je zgradil leta 1882 in deluje na njegovem načelu izmeničnega električnega toka. Večina izumov je s področja elektrike, toda iznašel je tudi Teslovo navitje, turbino brez lopatic ... "Sedanjost je vaša, jaz delam za bodočnost," je dejal Nikola Tesla. Unesco, odbor OZN za vzgojo, znanost in kulturo, je leto 2006 razglasil za leto Nikola Tesle.

... več o njem v prilogi, Ognjišče 07_200607_2006

LETA 1860 ROJEN VIKTOR BEŽEK

PEDAGOG, UREDNIK IN JEZIKOSLOVEC IN NEDOKONČANA "ZGODOVINA PEDAGOGIKE" († 1919)

Pedagog, jezikoslovec in urednik Viktor Bežek, rojen v Postojni, je bil med drugim ravnatelj učiteljišča v Kopru in v Gorici. Uveljavil se je kot jezikoslovec, zgodovinar in pedagog. Pripravljal je Zgodovino pedagogike, a dela ni dokončal. Bil je prenovitelj šolskih programov: pouk naj ne vadi samo spomina, ampak tudi razum in voljo, tako da vzgoji značaje.

njegova misel:

Modrijanov je svet poln, značajev pa šteje le malo.

LETA 1871 ROJEN MARCEL PROUST

FRANCOSKI PISATELJ († 1922)

Parižan iz ugledne družine, študiral je pravo, književnost in filozofijo, gibal se je v visoki družbi, bil je izredno pozoren opazovalec, spreten sogovornik, znal je oponašati druge ... Pisati je začel kratke zgodbe, literarno je portretiral umetnike ... kasneje je iz razočaranja nad plemstvom obrnil k naravi in človeku, ki se sooča z večnostjo ... Začel je pisati svoje največje delo, ciklus sedmih romanov Iskanje izgubljenega časa in z njim je tudi eden največjih pisateljev 20. stoletja. Zaprt pred zunanjim svetom je sklenil, da bo v spominih znova doživel tisti del življenja, ki ga je bil nekoč deležen vsaj kot opazovalec. »No, zdaj ko sem malo preveč utrujen, da bi živel z drugimi, se mi zde ti stari osebni občutki tako dragoceni kot strastnemu zbiratelju. Odprem si srce kot izložbo.« Njegovo delo je literarni spomenik, prvi moderni psihološki roman, v katerem se prepletajo spomini, opažanja, inteligenca, domišljija in psihološka analiza ... vplivalo je na številne (Virginia Woolf, James Joyce).

njegove misli:

- Obstajata samo dve vrsti ljudi: velikodušni in tisti, ki niso takšni.

- Ljubezen ne živi samo od tega, kar prejema; veliko bolj živi od tistega, kar daje.

LETA 1895 ROJEN CARL ORFF

NEMŠKI SKLADATELJ, PEDAGOG († 1982)

Rojen v nemški družini, ki je bila zelo aktivna v nemški vojski, zato o svoji preteklosti ni želel veliko govoriti. Vemo, da je do prve svetovne vojne študiral na münchenski Akademiji za glasbo, med 1. svetovno vojno pa je služil vojaški rok. Vojaška godba očetovega polka je igrala njegovo glasbo. Po vojni je deloval v opernih hišah v Mannheimu in Darmstadtu, kasneje pa se je vrnil v München in nadaljeval študij glasbe. Je soustanovitelj »Guentherjeve šole« za gimnastiko, glasbo in ples v Münchnu, kjer je bil od leta 1925 do svoje smrti vodja glasbenega oddelka. Predvsem se je ukvarjal z otroki in razvil mnoge teorije v glasbenem izobraževanju. Po njem je dobil ime orffov instrumentarij.. Njegovo najbolj slavno delo, scensko kantato Carmina Burana (1937), povezujejo z ustrojem takratne nemške države, čeprav je Orff večkrat trdil, da je kot prijatelj Kurta Huberja, ustanovitelja odporniškega gibanja, sodeloval pri tem gibanju - kar pa ni dokazano.

Pripravlja Marko Čuk

Samski katoličani v Sloveniji bodo odslej lahko svoje bodoče može ali žene spoznali tudi preko interneta. Nova slovenska spletna stran katStik.si omogoča povezovanje oseb, ki se ne bojijo velikih ciljev in ki jih vleče želja po zakonu in družini.

Ideja o internetni skupnosti, ki omogoča spoznavanje vernega življenjskega partnerja, se je rodila pred desetimi leti v Avstriji. Tovrstna katoliška internetna skupnost je leta 2005 zajemala zgolj nemško govoreče države (Avstrijo, Švico in Nemčijo), lani pa se je začela bliskovito širiti tudi v druge države: na Hrvaško, v Litvo, Latvijo, Češko, Slovaško in Madžarsko. Kot deseta država znotraj te mednarodne katoliške skupnosti se bo odslej lahko pohvalila še Slovenija – in to spričo vse večjega števila katoličanov, ki z resnim namenom iščejo partnerja, s katerim bi delili vero in vrednote.

Slovenci dajemo velik pomen družini in zakonu, ne glede na to, da se je v zadnjih dvajsetih letih število porok pri nas zmanjšalo, število samskih pa povečalo za več kot 40 odstotkov.

Mag. Mojca Magdič, zastopnica katStika v Sloveniji, na situacijo v Sloveniji gleda z realnimi očmi, hkrati pa je optimistična glede novega portala: “Poznam veliko samskih katoličanov in katoličank, ki bi se želeli poročiti, vendar zelo težko spoznajo koga s podobnimi vrednotami. Stanje jim otežuje bodisi ustaljenost v določenem okolju, bodisi preselitev v večje mesto. Prepričana sem, da bo portal katStik zanje ravno pravšnje mesto, saj jim bo omogočil srečanje z osebami, ki imajo resne namene in želijo izreči svoj ‘da’ nekomu z enakimi hrepenenji. KatStik bo samskim dal naenkrat možnost poznanstva katoličanov iz celotne Slovenije, hkrati pa tudi iz držav, s katerimi se bodo želeli spoznati (Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Madžarska, Švica, itd.). Nemško govoreče države imajo preko 3.000 uporabnikov, sosednja Hrvaška pa kar 2.000. Izbira je torej velika!”, dodaja Magdičeva.

Ustanoviteljica kathTreffa, dr. Gudrun Kugler, pravi, da se v Nemčiji vsak šesti par, ki se poroči, najde preko interneta. Danes, ko okrog 30 odstotkov prostega časa preživimo na internetu, lahko del tega časa namenimo tudi iskanju partnerja, s katerim bi si polepšali svoje dni. O uspešnosti kathTreffa priča na stotine srečnih parov, ki so se spoznali prav preko katoliške platforme. Na Madžarskem sta se prva dva para poročila, še preden je portal zabeležil svoj prvi rojstni dan.

Datum otvoritve portala za sabo skriva tudi velik pomen: 13. junij je godovni dan sv. Antona Padovanskega, ki je med drugim tudi zavetnik zaljubljencev, zaročencev in poročenih. Na isti datum, pred natanko desetimi leti, pa je luč sveta zagledal tudi prvi portal v Avstriji.

KatStik.si bo v veliki meri olajšal povezovanje in spoznavanje Slovencev ter jim že v začetku zagotovil veliko skupnega: vero in vrednote – kar pa je odlična podlaga za vsak odnos.

Za vprašanja in podrobnosti o www.katstik.si sta vam na voljo Mojca Magdič, info@katstik.si in Kristjan Belcl, office@katstik.si.

Peš romanje od 8. do 30. junija

Naslov je hkrati zanimivo geslo, ki sta si ga izbrala zakonca Vilma in Dani Siter že na lanskem peš romanju po vzhodni Sloveniji; letos to romanje nadaljujeta na poti od Dolenjske (Leskovec pri Krškem), preko Gorenjske na Primorsko (do Kopra). Že drugič sta se tako podala na pot, na kateri obiskujeta zakonske skupine. Vsak večer je njun cilj eden od krajev, kjer deluje zakonska skupina Družina in Življenje in kjer se ob maši, kratkem nagovoru in kasneje na skupnem srečanju pogovarjata z zakonci o njihovih potrebah, o pasteh in vplivih današnjega sveta, predvsem pa z njimi iščeta skupne poti, ki res krepijo in bogatijo.

Vilmi in Daniju sem se pridružil na poti iz Medna preko Save v Vikrče in naprej proti Smledniku. Pred njima je bilo še skoraj dve tretjini poti, ampak ju to ni nič kaj skrbelo. Je že res, da sta v prvih šestih dneh hoje nabrala nekaj žuljev, vendar sta polna navdušenja in v pričakovanju novih srečanj. »To je nekaj najlepšega, da se lahko srečujeva z ljudmi, ki naju spodbujajo, hkrati pa vidiva, da so v svojih župnijah zdravo jedro okolja. Lepo se je srečevati z ljudmi, ki delijo to željo po krepitvi vrednote družine. Delimo si izkušnje, kako se splača vlagati v družino, kljub naporom, odrekanjem, žrtvam,« je njuno pot opisal Dani. Z njuno potjo želita krepiti zavest, da se ozaveščamo ne samo o pomenu družine, ampak tudi zakona in odnosa med zakoncema, ki sta osnova za dobro družinsko življenje.
Ob tem je Dani dejal, da »je delovanje Cerkve [N2] tudi v smeri krepitve pojma družine, navsezadnje smo že bili in še bomo letos priča sinodi o družini in tudi s strani papeža je kar nekaj spodbud za krepitev dela z zakonci. Samo želimo si lahko, da bo tudi v Cerkvi na Slovenskem to prineslo krepitev pastoralnega dela z družinami in da smo vsi pripravljeni, da stopimo skupaj na to pot.

Matej Erjavec

LETA 1441 UMRL JAN VAN EYCK

BELGIJSKI (FLAMSKI) SLIKAR (* okoli 1390)

Rojen v Maaseiku na Flamskem. Ustvarjal je v Haagu, nato na dvoru burgundskega vojvode Filipa III. in nazadnje v Bruggeju. Z bratom Hubertom je Jan van Eyck je postavil temelje nizozemskega slikarstva. Skupaj sta izdelala gentski krilni oltar (1432) in bila prva slikarja s evropskega severa, ki sta presegla renesančno shematično slikarstvo. Jan van Eyck je slikal realistično, značilnost njegovih slik je individualnost oseb, živa svetloba, natančno izdelane podrobnosti. Obvladal je tehniko slikanja z oljnimi barvami. Največ je ustvarjal oltarne podobe in portrete. Imenujejo ga ustanovni oče nizozemske šole slikarstva ... Nekaj njegovih slik: Portret moža z rdečim turbanom, Madona kanclerja Rolina, triptih Madona z donatorjem, sv. Mihaelom in Katarino Aleksandrijsko ...

LETA 1858 ROJEN HENRIK TUMA

ODVETNIK, POLITIK, PUBLICIST, PLANINEC IN JEZIKOSLOVEC († 1935)

Večji del svojega življenja je Henrik Tuma, rojen v Ljubljani, preživel na Primorskem, kjer je živahno deloval kot politik v deželnem zboru. Pozabo za politične in pravniške skrbi je iskal med gorskimi stenami. Sistematično je raziskoval Julijske Alpe s predgorji in na podlagi imen posameznih vrhov ugotavljal slovenski izvor.

LETA 1879 ROJEN OTTORINO RESPIGHI

ITALIJANSKI MUZIKOLOG IN SKLADATELJ († 1936)

Izhaja iz glasbene družine, nekaj časa je igral violo v Petrogradu, kjer ga je kompozicijo poučeval Nikolaj Rimski-Korsakov, ki je zelo vplival na njegovo skladateljsko pot. Ko se je vrnil domov, je dobil mesto učitelja kompozicije na akademiji sv. Cecilije v Rimu. Pozneje se je posvetil komponiranju, bil je odličen poznavalec gregorijanskega korala in stare glasbe, ustvarjal je v impresionističnem slogu z razkošnimi orkestralnimi barvami. Zapustil je veliko število simfoničnih, komornih in opernih del, prepisov starih skladb ... Večino svojih orkestralnih del je posvetil Rimu: Rimski vodnjaki (Fontane di Roma), Rimske pinije (Pigni di Roma), Rimski prazniki (Feste Romane) ... Velja za najuspešnejšega italijanskega simfoničnega skladatelja na prehodu iz 19. v 20. stoletje

LETA 1887 ROJEN ANTON NOVAČAN

PESNIK, PISATELJ, DRAMATIK IN POLITIK († 1951)

Rojen v kmečki družini v Zadobrovi pri Celju. Študiral je pravo, vmes veliko potoval po Evropi. Že pred prvo svetovno vojno je napisal dve knjigi črtic Naša vas (1912-13), pripovedi o nevsakdanjih vaških ljudeh in usodi vsakdanjega človeka... Leta 1915 je doktoriral, bil nekaj časa konzul (v Trstu, Pragi, Beogradu), vendar je bil prepričan, da to delo ni zanj. Leta 1921 ustanovil Zemljoradničko stranko za Slovenijo v okviru katere je izdajal časopisa Naša vas in Republikanec. Po prekinitvi službe konzula se je skupaj z ženo vrnil v Celje, kjer je imel odvetniško pisarno. Med drugo svetovno vojno je iz okupiranega Beograda zaradi strahu pred nemškim zaporom pobegnil v Palestino, od tam v Kairo, kasneje pa v Trst. Zaradi strahu pred komunizmom se ni upal vrniti domov, z ženo sta odšla v Argentino, kjer sta živela na kmetiji in se tako preživljala. Vedno se je želel vrniti v domovino, kamor pa je žena prinesla le njegov pepel - počiva na pokopališču v Vojniku pri Celju. Novačan je bil sodobnik moderne, pripovednik in dramatik pod vplivom naturalizma in impresionizma, Cankarja ... Med njegovimi deli omenimo še drame Veleja, Samosilniki, .... Herman Celjski (1928) pa je nastala kot prvi del trilogije o Celjskih grofih. V britanski internaciji je začel pisati zbirko 240-tih sonetov Peti evangelij, v katerih je realistično upesnil del Jezusovega življenja in ga primerjal s svojim.

LETA 1926 ROJEN ROY MOTTELSON

AMERIŠKI FIZIK DANSKEGA RODU

Raziskoval je v teorijski jedrski fiziki in razvil je teorijo o zgradbi atomskih jeder. Leta 1975 je prejel Nobelovo nagrado »za odkritje o povezavi med skupnim gibanjem in delčnim gibanjem v atomskem jedru ter za razvoj teorije o zgradbi atomskega jedra, ki temelji na teh povezavah.«

LETA 1932 ROJEN MARJAN KRALJ

RADIJSKI VODITELJ († 2002)

Rodil se v Cerknici. Po končani srednji šoli je študiral na Akademiji za igralsko umetnost kot starejši brat Boris (* 1929), ki se je uveljavil kot gledališki igralec. Marjan pa je že kot študent nastopal na radiju, po diplomi se tam zaposlil in ostal do upokojitve. Opravljal je različne dolžnosti; med drugim je vodil radijske oddaje Veseli tobogan, Pokaži, kaj znaš, Spoznavajmo svet in domovino. Poslušalcem se je najbolj priljubil z oddajo V nedeljo zvečer, ki jo je vodil 28 let!

LETA 1966 UMRLA MARIJA PETKOVIĆ

HRVAŠKA REDOVNICA, UST. SKUPNOSTI FRANČIŠKANK HČERA USMILJENJA, BLAŽENA (* 1892)

Med svojim tretjim pastirskim obiskom na Hrvaškem je papež Janez Pavel II. 6. junija 2003 med slovesno mašo v dubrovniški luki Gruž razglasil za blaženo redovnico Marijo od Razpetega Jezusa Petković, rojeno na otoku Korčula, ustanoviteljico redovne družbe Hčera usmiljenja. Določil je, da se njen spomin "na krajih in po ustaljenih kanonskih predpisih" obhaja vsako leto 9. julija, na dan njenega rojstva za nebesa. V svojem življenju je veliko trpela in prizadevala si je lajšati trpljenje drugih. Uresničevala je, kar je govorila: "Ni ljubezni brez trpljenja, ni žrtve brez ljubezni."

... več o njej preberite v rubriki pričevanje 07_2003

nekaj njenih misli

+ "Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?" (Mk 10,17). To vprašanje je tudi sestra Marija od Razpetega Jezusa zastavljala svojemu Gospodu vse od tedaj, ko je kot dekle zvesto delala v župniji in si prizadevala služiti bližnjemu... V njenem srcu je odjeknil jasen in nedvoumen odgovor: "Pridi in hodi za menoj!" Božja ljubezen jo je tako prevzela, da se je odločila za vselej posvetiti Bogu in uresničiti težnje, da se povsem preda duhovnemu in materialnemu blagru najbolj potrebnih.

+ Lik blažene Marije od Razpetega Jezusa me vodi k razmišljanju o vseh hrvaški ženah: o soprogah in srečnih materah ter o tistih, ki so za vedno zaznamovane z žalostjo zaradi izgube nekoga iz svoje družine v strašni vojni devetdesetih let prejšnjega stoletja, ali tudi zaradi kakšnega drugaga bridkega doživetja, ki ji je prizadelo.

+ Mislim na tebe, žena, ki s svojo rahločutnostjo, velikodušnostjo in močjo bogatiš pogled na svet in prispevaš k polnosti resnice o medčloveških odnosih. Tebi je Bog na poseben način zaupal svoje stvari, zato si poklicana, da postaneš nenadomestljiva opora vsakogar, zlasti v krogu družine.

+ Hrvaške žene, v zavesti svojega nadvse vzvišenega poklica "soproge" in "matere", prizadevajte si gledati na vsakega človeka z očmi srca ter mu iti naproti in biti ob njem z rahločutnostjo, ki je lastna materam. Vaša navzočnost v družini, družbi in cerkvenih občestvih je še kako potrebna.

+ Ne utrudite se, ko odgovarjate na edino Ljubezen svojega življenja. Posvečeno življenje namreč ni samo velikodušno prizadevanje človeka, temveč je na poseben način odgovor na dar, ki prihaja z neba v želji, da ga sprejmemo z odprtim srcem. Naj vas vsakdanje izkustvo nezaslužene božje ljubezni do vas spodbuja k popolnemu darovanju lastnega življenja za služenju Cerkvi ter bratom in sestram, ko izročate Bogu vse svoje življenje, svojo sedanjost in svojo prihodnost.

+ Z očmi, polnimi neznosti, Bog gleda na tistega, ki si prizadeva izpolnjevati njegovo voljo in hoditi po njegovi poti. Vsakdo je namreč, v skladu s svojim poklicem, povabljen, da v sebi in v svoji oklici uresničuje božji načrt. (iz papeževega nagovora v Dubrovniku)

LETA 1980 UMRL VINICIUS DE MORAES

BRAZILSKI LIRIČNI PESNIK (* 1913)

Svoje pesniško kariero je začel kot pripadnik brazilskega modernizma, književnost je študiral v Oxfordu, v Letih 1947-50 je bil brazilski diplomat v Los Angelesu, začel se je zanimati za film in gledališče. Tako se je obzorje njegovih pesmi razširilo, zanimati so ga začele vsakdanje teme. V šestdesetih letih je z glasbeniki oblikoval slog bossa nova, ki je združeval brazilsko sambo in jazz glasbo. Napisal je libreto za uspešni film Črni Orfej, najbolj znano njegovo delo pa je pesem Dekle z Ipaneme (A Garota de Ipanema), ki jo je ustvaril skupaj s skladateljem Antoniom Carlosom Jobimom. Lokal, v katerem je nastala skladba, je velika turistična znamenitost Ria de Janeira.

Pripravlja Marko Čuk

Julij je prvi počitniški mesec, ki vam bo, vsaj upam, ponudil več priložnosti za branje. Tudi zato smo vam, kakor že prejšnja leta, pripravili posebno počitniško ponudbo knjig, ki jih boste lahko vzeli s seboj na počitnice in se ob njih bogatili. Na str. 97 si lahko ogledate ponudbo knjig, ki je v jubilejnem, 50. letu, še obsežnejša kot sicer. Naj še dodam, da je ob ‘zlatem jubileju’ tudi cena knjig zelo ugodna. Naročnike knjig čakajo tudi lepe nagrade.

Ob zlatem jubileju bi se radi srečali z vami še na poseben način. Tako vas v počitnicah vabimo na dve srečanji na dveh različnih koncih Slovenije. Več o teh počitniških srečanjih si lahko preberete na str. 16.

Počitnic pa ne poznajo življenjski problemi. Že zadnjič smo vas opozorili na izid knjige Konec zakonske zveze, ki bo pomagala ljudem spopasti se s perečo življenjsko težavo ločitve in konca zakonske zveze. Papež Frančišek nas je večkrat povabil, naj imamo sočutje z ljudmi, ki jim je propadel zakon. Obenem vam priporočam tudi druge knjige iz zbirke Življenjske smernice, zbirke ki želi pomagati v težavah, v katerih se znajde sodobni človek: Žalovanje; Kaj se zgodi po smrti?; Poti skozi depresijo; Motnje hranjenja; Zasvojenost z igrami na srečo; Izgubiti otroka; Zakon, ki osrečuje. Vse knjige so še na voljo in jih lahko priporočite tudi znancem, ki bi se znašli v težavah, opisanih v teh knjigah.

Sedanji papež je vernike povabil, naj v času pred sinodo o družini molimo in premišljujemo o pomenu zakonske zveze. Pri tem nam bosta lahko zelo pomagali dve knjigi avtorjev, znanih po svojem globokem razmišljanju. Prvi je zaslužni papež Benedikt XVI., ki si je v času svojega papeževanja (2005 – 2013) močno prizadeval, da bi zakonska zveza, utemeljena na zamisli Stvarnika, ohranila svojo vrednost. V knjigi Resnica o zakonu je osem papeževih govorov o lepoti zakonske zveze. Papeževi govori so namenjeni vsej Cerkvi, posebej zakoncem in tistim, ki se nameravajo poročiti.

Drugi avtor je Gerhard Ludwig Müller, prefekt Kongregacije za nauk vere. V knjigi Upanje družine je pogovor s kardinalom. V njem nam jasno predstavi težave, s katerimi se dandanes spopadajo krščanske družine in ponuja veliko odličnih zamisli in nasvetov, kako na umirjen in poglobljen način premisliti o obravnavanih vprašanjih o družini znotraj izročila in občestva Cerkve. Več o knjigi si lahko preberete na str. 95.

Naj sklenem s sklopom knjig, ki so na takšen ali drugačen način povezani z zakonskim življenjem, in napovem tudi knjigo, namenjeno samskim ljudem. Gre za knjigo p. Vitala Vidra So nekateri samski. O njej pa več v prihodnji številki.

Konec meseca junija Slovenci praznujemo svoj državni praznik. Premalo smo pozorni nanj in premalo ponosni na samostojno in demokratično državo. V letu, ko praznujemo 70-letnico konca druge svetovne vojne, je Radio Ognjišče po Sloveniji organiziral več okroglih miz. Sedaj so prispevki na okroglih mizah izšli v zborniku Resnica in sočutje, ki sta ga uredila Alen Salihović in Janez Juhant. O jubileju konca druge svetovne vojne govori tudi tokratna gostja meseca, ki nam odstira manj poznana dejstva iz zgodovine, zlasti pa pomembno vlogo duhovnikov v naši narodni zgodovini. V mesecu novih maš naj bo to tudi lep poklon slovenskim duhovnikom.

Božo Rustja, odgovorni urednik