»Dragi mladi, ne bojte se poroke: Kristus s svojo milostjo spremlja zakonce, ki ostanejo združeni z Njim.« Tako se je glasil tvit papeža Frančiška 29. julija 2015. Njegovemu računu na twitterju (@pontifex) danes sledi že preko 22 milijonov ljudi po celem svetu.
»Tako kot se pogosto zgodi, je papež Frančišek zadel v črno,« je o njegovem včerajšnjem povabilu nekaj mesecev pred začetkom sinode o družini za Radio Vatikan dejal nadškof Vincenzo Paglia, predsednik Papeškega sveta za družino. Vsi vemo, koliko problemov se vrti okoli tem kot sta zakonska zveza in družina. Jedro vseh je, da se mladi bojijo poročiti. Ta strah spodbuja kultura, ki povzroča takšno zbeganost glede dokončnih odločitev. Papež Frančišek današnjim mladim zato ponavlja: »Ne bojte se!«
Nadškof Paglia še poudarja, da sveti oče za spodbujanje mladih uporablja tudi twitter. To nam še enkrat razodeva papeža, ki gre ven iz običajnih shem, da bi bil blizu vsem. Frančišek večkrat poudarja, da je potrebno ‘iti ven’. A tega ne govori samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Med le-temi je uporaba novih komunikacijskih sredstev in možnosti, kot jih ponuja twitter. (br)

V drugi polovici avgusta Slovenska karitas v sodelovanju z revijo Ognjišče začenja vsakoletno dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbrana sredstva so namenjena predvsem pomoči najrevnejšim otrokom v Afriki. Slovenska karitas podpira razvojne in humanitarne projekte s področja oskrbe z vodo in hrano, zdravstva in šolstva. Dosedanja pomoč iz Slovenije lajša življenje že prek 250.000 ljudem v srcu Afrike. V zadnjih devetih letih je bilo s pomočjo darovalcev Za srce Afrike pa tudi drugih ustanov zgrajenih ali obnovljenih in opremljenih 5 šol in vrtec, 3 zdravstveni centri in 2 porodnišnici, gradnja 8 večjih vodnjakov, podprto je bilo tudi delovanje centrov za podhranjene z nakupi hrane ter dodatno usposabljanje zdravstvenega kadra in zdravstveno vzgojo prebivalstva. V vsa dela pri projektih so vedno vključeni domačini, ki na ta način dobijo tudi priložnost za delo in preživetje svojih družin.

S pomočjo zbranih sredstev smo lani pomagali: Kasungu v Malaviju je bil v sodelovanju z misijonarjem p. Lojzetom Podgrajškom v okviru novozgrajenega srednješolskega centra za izobraževanje revne mladine podprt nakup 110 pogradov za opremo internata za dekleta iz oddaljenih krajev. V Kigaliju v Ruandi je bilo za potrebe nove osnovne šole (250 otrok) kupljeno še manjkajoče šolsko pohištvo za 3 razrede ter podprta ureditev šolskega igrišča. V Mukungu v Ruandi, kjer deluje misijonarka s. Vesna Hiti, je bil podprt nakup nujno potrebnega 300 litrskega kotla za prekuhavanje perila ter sončnih celic za primerno oskrbo hospitaliziranih bolnikov. Sestra Vesna dodaja, da jim sedaj ponoči ni več potrebno zdraviti bolnike ob baterijah in petrolejkah. V Ruzu v Burundiju pa je Karitas v sodelovanju s sestro Anko Burger za potrebe v zdravstvenem centru podprla nakup potrebnega osnovnega materiala ter celoletno plačilo za delo 6-ih lokalnih zdravstvenih delavcev. V Ampitafa na Madagaskarju smo v okviru zdravstvenega centra podprli obnovo porodnišničnih prostorov. Omogočen je bil tudi nakup preko 8 ton riža za dnevni obrok 238 osnovnošolcev, med katerimi jih veliko prihaja iz več kot uro hoda oddaljenih krajev. »Za mnoge otroke je bil to edini dnevni obrok,« je povedal misijonar Janez Krmelj, ki tam deluje.

Posebno pozornost pa je Karitas, glede na velike potrebe, tudi letos namenila pomoči podhranjenim otrokom. V Safi v Centralnoafriški republiki smo nadaljevali s podporo pri nakupu mleka, riža in druge hrane, bogate z beljakovinam. V sodelovanju s sestro Bogdano Kavčič smo podprli tudi nakup hrane za podhranjene otroke, ki jim pomagajo v okviru zdravstvenega centra Rwisabiju v Burundiju, kjer je zaradi velike revščine več kot 50 % vseh otrok podhranjenih. Sestra Bogdana Kavčič je dejala: »Ko bi vi vedeli, kolikokrat so bila s pomočjo iz Slovenije rešena življenja, vaša pomoč vedno pride v pravem času ... Vedno sem ganjena, ko samo potrkam, pa se že odprejo vrata src ljudi v Sloveniji. Neizmerno sem vsem hvaležna.« Več informacij v položnici, priloženi k reviji Ognjišče ali na http://www.karitas.si/akcije/za-srce-afrike/

V nedeljo, 9. avgusta, smo se zbrali ob kapelici Kraljice miru na Uskovnici na 40. srečanju Prijateljev Radia Ognjišče in ob zlatem jubileju revije Ognjišče. Srečanje smo začeli s sveto mašo pri kateri se nas zbralo približno 1500 poslušalcev našega radia, bralcev in prijateljev Ognjišča.

Ob mašnem oltarju so bili duhovniki msgr. Franci Trstenjak, odgovorni urednik Radia Ognjišče, Pavel Uršič, dolgoletni župnik v Srednji vasi v Bohinju, in lazarist, misijonar Rok Gajšek. Glavni mašnik Franc Bole, direktor Radia Ognjišče in ustanovitelj Ognjišča, je v nagovoru poudaril pomen verskega tiska in digitalnih verskih medijev, ki sodobnemu človeku prinašajo živi kruh – odrešenje Jezusa Kristusa, ki ga sodobni človek potrebuje, čeprav se morda tega manj zaveda.

Po maši je bil kulturni program ob uskovniški koči. Prireditev je povezoval Klemen Langus iz Gledališča 2B, nastopili pa so Moški pevski zbor Franc Urbanc, trobilni kvintet Godbe Bohinj, orgličarji ter Folklorna skupina KUD Srednja vas, Planinsko društvo Srednja vas pa je poskrbelo za prave domače planinske dobrote, ki so jih pripravljali na žaru in v velikih kotlih pred kočo.
Občutek prijetnega vzdušja lahko začutite na slikah. (Miha Turk)

V nedeljo, 6. septembra v TURNIŠČU

srečanje bralcev in prijateljev ob petdeseti obletnici revije Ognjišče

in zaključku kolesarskega romanja Od Marije k MarIji.

Ob 11. uri slovesna sveta maša,

ki jo bo vodili soboški škof Peter Štumpf

Po maši druženje ter čas za kosilo in program, ki ga pripravljajo sodelavci radia Ognjišče

Poskrbljeno bo za hrano in pijačo, dobro voljo in veselje!

Organizirani Avtobusni prevozi

Pokličite za avtobusni prevoz

LJUBLJANA – odpelje ob 7:30 (avtobusna postaja); prijave radio Ognjišče na tel.: 01 512 11 26

KRANJ – odpelje ob 7:00 (avtobusna postaja); prijave radio Ognjišče na tel.: 01 512 11 26

KOPER - (ustavi na Kozini in Postojni); odpelje iz postajališča pri bivši Soči (tržnica) v Kopru ob 6:30; prijave Ognjišče na tel.: 05 6117 220

NOVA GORICA - (ustavi v Ajdovščini, Vipavi in Postojni) odpelje iz Nove Gorice ob 6:30 (avtobusna postaja); prijave Ognjišče na tel.: 05 6117 220

Prisrčno vabljeni, praznujmo skupaj!

Septembra se spet odprejo šolska vrata. Prav tako začnemo novo veroučno leto. Namen verouka je, da spoznamo svojo vero in jo tudi razumsko utemeljimo. Za to nam bodo lahko prav prišle tudi knjige Ognjišča. Na str. 57 vam predstavljamo katekizem za mlade – Youcat – Birma. V številnih državah je ta sodobni katekizem postal nepogrešljiv pri pripravi na birmo. Obenem priporočamo še druga dva katekizma za mlade.

Prav tako bomo lahko za poglobitev vere vzeli v roke knjige iz posebne akcije Ognjišča, kjer vam kar 50 knjig ponujamo po polovični ceni. Več o akciji si lahko ogledate na spletni strani: http://knjigarna.ognjisce.si/PP_50pro_za_50let.html ali pa si knjige ogledate v naših prodajalnah. Pohitite z naročili, saj akcija traja samo še do 31. avgusta.

Poleg omenjenega nas v tej številki še kar nekaj stvari vabi k dejavni veri. Najprej je na str. 95 oglas za katehetsko šolo, ki je namenjena poglobitvi naše vere, v zadnjih dveh letnikih pa slušatelje usposablja, da kot kateheti vero posredujejo naprej. Obvestimo o tej pobudi še koga, ki bi ga utegnila zanimati ta ponudba.

Kot že nekaj let dodajamo septembrski številki Ognjišča položnico akcije Za srce Afrike. Vemo, da je tudi v Sloveniji veliko stisk, a kdor more, naj prispeva za pomoč ljudem v Afriki. Prednost te akcije je, da gredo zbrana sredstva k misijonarjem, ki jih brez posrednikov razdelijo ljudem. Kaj vse so naredili z doslej zbranimi sredstvi, si lahko ogledate na str. 96.

K dejavni veri nas vabi tudi novi sklad, poimenovan po Bogdanu Žoržu, dolgoletnem sodelavcu Ognjišča. Škofijska Karitas Koper je ustanovila ‘Sklad Bogdana Žorža za otroke’. Velik del njegovih misli in dejanj je bil namenjen prav otrokom, zato so se odločili odpreti posebno postavko, kjer bodo zanje zbirali prispevke. Več o skladu si lahko preberete na str. 22.

Ob 50-letnici Ognjišča je bilo prvo srečanje na Uskovnici, ki se ga je udeležilo lepo število bralcev Ognjišča in poslušalcev radia. Kratko poročilo o tem si lahko preberete na str. 97. Obenem vas vabimo na drugo srečanje, ki bo v Turnišču in ga obširno predstavljamo na str. 16.

Naj vas opozorimo na ponatis knjige Zgodbe s semeni upanja. Gre že za tretji ponatis te knjige, ki dokazuje, da se je knjiga med bralci dobro ‘prijela’.

/* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Navadna tabela"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-priority:99; mso-style-qformat:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin:0cm; mso-para-margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:11.0pt; font-family:"Calibri","sans-serif"; mso-ascii-font-family:Calibri; mso-ascii-theme-font:minor-latin; mso-fareast-font-family:"Times New Roman"; mso-fareast-theme-font:minor-fareast; mso-hansi-font-family:Calibri; mso-hansi-theme-font:minor-latin; mso-bidi-font-family:"Times New Roman"; mso-bidi-theme-font:minor-bidi;} 8. decembra bomo začeli sveto leto usmiljenja. Za to leto pripravljamo nekaj knjig. Papež Frančišek želi, da bi se v tem letu navdihovali ob svetnikih, ki so bili posebni glasniki Božjega usmiljenja. Tako bodo na pepelnico v vatikansko baziliko pripeljali posmrtne ostanke sv. patra Pija. O njem imamo dve knjigi: Pater Pij in Pater Pij, sveti, ponižni in ljubljeni (krajši življenjepis s fotografijami). Drugi velik svetnik božjega usmiljenja je sv. Leopold Mandić. O njem govori knjiga s tem naslovom. Na poseben način je bila glasnica božjega usmiljenja blažena Mati Terezija iz Kalkute. Imamo knjigo njenih molitev Bog ljubi danes po nas ter njen življenjepis Mati velikodušne ljubezni. In seveda ne moremo mimo sv. Favstine Kovalske, Kako je tesno povezana z Božjim usmiljenjem govori že naslov knjige o njej Favstina Kowalska - Glasnica Božjega usmiljenja. Dovolj, da si vsakdo izbere kaj zase in se pripravi na sveto leto usmiljenja.

Božo Rustja, odgovorni urednik

Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE MicrosoftInternetExplorer4

Kot že nekaj let dodajamo septembrski številki Ognjišča položnico akcije Za srce Afrike. Vemo, da je tudi v Sloveniji veliko stisk, a kdor more, naj prispeva za pomoč ljudem v Afriki. Prednost te akcije je, da gredo zbrana sredstva k misijonarjem, ki jih brez posrednikov razdelijo ljudem. Kaj vse so naredili z doslej zbranimi sredstvi, si lahko ogledate na str. 96.

Sem vesel, kadar poslušam na Radio Ognjišče svetega očeta Frančiška (svetega v pravem pomenu besede), ki poudarja, da je treba brezpogojno ljubiti bližnjega, pomagati in sprejemati nesrečne begunce, ki tvegajo življenje in ga na žalost često izgubijo, da dosežejo Evropo. Drži se Jezusovega besed: »Bil sem lačen ... bil sem žejen ... Karkoli ste storili ... ste meni storili.« Zelo lepo in pravilno.

Sem pa manj vesel, odkrito povem, sem žalosten in obupan, če pomislim na posledico: islamizacija zahodne Evrope, tiste Evrope, ki je bila od Konstantinovega edikta (leta 313) dalje središče krščanstva. Čez nekaj desetletij (ne stoletij) bodo muslimani večina v evropskih državah. Na španskem radiju sem slišal, da bo leta 2050 v Nemčiji več muslimanov kot Nemcev. Že sedaj je tam samo Turkov več kot 5 milijonov. Zakaj vse to? Čisto preprosto: v deželah, od koder prihajajo je stanje vedno slabše in kljub temu jih je vedno več. Med tem, ko je nataliteta po vsej Evropi zelo nizka, je pri njih neprimerno višja.

Torej bomo manjšina. Nič hudega, če bi večina bila strpna in bi spoštovala tiste z drugačno veroizpovedjo. Da ne bo tako, lahko sklepamo, če pomislimo kaj se danes dogaja kristjanom v deželah kjer vlada ‘sharia’ (šerijatsko –muslimansko versko pravo, marsikje sprejeto kot državna zakonodaja), da ne govorimo o sultanatu (IS), ki mori kristjane kot živali in se širi strašno hitro ter se že bliža edinemu samostanu na svetu, kjer se še vedno moli v aramejščini, Jezusovem jeziku.

Torej naše cerkve se bodo spremenile v mošeje, ki bodo nabito polne, kar bo ostalo od naših cerkva, bodo ‘nabito’ prazne. Kakšna pobožna stara žena do še ostala, od ostalih pa niti sledu. K temu bo bogato pripomogla naša brezbožnost, naša brezbrižnost, naš relativizem, ki je že zdaj doma po naši žalostni celini. Poleg tega bodo mnogi skočili na voz zmagovalca, kakor se je v izobilju dogajalo med fašizmom in komunizmom. Drugi, zlasti mladina, se bodo k temu spreobrnili, ker je to ‘cool’. Muslimani bodo obdržali lastno vero in kulturo. Nikoli se ni slišalo, da bi se musliman spreobrnil in sprejel našo vero. Pisali so o nekem novinarju v Italiji, ki se je dal krstiti Janezu Pavlu II., a se je po nekaj letih spet vrnil v Alahovo naročje.

Molim in prosim Boga Očeta Vsemogočnega, Jezusa, ki je to Cerkev ustanovil in je na križu umrl zanjo in Svetega Duha, ki jo že dva tisoč let vodi in podpira, da bi se to ne zgodilo.

Teodor

V svojem pismu si nam povedal veliko bridkih resnic, ki jih moramo priznati, vendar pa je tvoja črnogledost le nekoliko pretirana. To bi ti hotel tudi dokazati. Res pa si ne smemo zatiskati oči pred dejstvi, ki jih vsak dan opažamo. Mislim, da si zadel v polno, ko si povedal, da te sveti oče, papež Frančišek navdihuje. On gotovo bolje pozna današnje stanje v svetu in v Cerkvi, kot midva, ker ima dostop do večjega števila virov in do bolj avtentičnih. V njegovih govorih in spisih ne najdemo pesimizma, ampak neskončno zaupanje v Boga in Jezusa, Marijo ... Bog je v svoji previdnosti vedel, da v današnjem mračnem času potrebujemo takega papeža. Bog naj nam ga ohrani in še naprej podpira. Pogosto se nam sam priporoča v molitev. Ve, da potrebuje božjo pomoč.

Najprej bi te opozoril na psihološko načelo, ki ga uporabljajo politiki, ko nas hočejo prepričati o kakšni stvari, njim s pridružijo novinarji, ki jim ni do resnice, ampak do uspeha, in seveda še mnogi drugi: zbrati vse, kar govori v prid njihovi trditvam in zamolčati vse, kar jim nasprotuje.

Če pogledamo vprašanje, ki si ga v svojem pismo dobro postavil: islamizacija. Res je, kar si napisal: vedno več je muslimanov zlasti v Evropi. K selitvi jih sili, kot sam ugotavljaš, slabo ekonomsko stanje v njihovih državah. Torej ni njihova prva skrb islamizirati Evropo. Hočejo uživati evropsko blagostanje. Ker pa vedo, da je Evropa demokratična in tudi njim prizna osnovna človeška prava, med temi je tudi svobodno druženje, se tega poslužujejo, kolikor morejo. To jim tudi omogoča ohranjati svoje navade in si med seboj pomagati. Če želimo, da bi tudi oni v svojih državah priznali priseljencem osnovne človeške pravice, tega nočejo sprejeti. To je skregano z zdravo pametjo, ampak je tako. Oni lahko gradijo pri nas mošeje, ne dovolijo pa, da bi kristjani zidali pri njih svoje cerkve. Dobro si napisal: »Nič hudega, če bi večina bila strpna in bi spoštovali druge z drugačno veroizpovedjo.«

Navajaš razmere, ki se v zadnjih časih v muslimanskih državah zelo poslabšujejo. To, kar se dogaja s kristjani in drugimi veroizpovedmi, je grozno. Hudo je, da peščica fanatikov dela kar hoče in nihče v razvitem svetu ne ve, kako jih ustaviti. Vsi pametni ljudje, tudi v njihovih državah, to obsojajo, ne morejo (ali nočejo) pa tega preprečiti. Zgodovina pa nas uči, da nekaj fanatičnih voditeljev lahko povzroči ogromno gorja. To vemo že iz zgodovine preteklega stoletja, ko so nore ideologije povzročile morijo več kot sto milijonov nedolžnih ljudi.

Ne smemo pasti v skušnjavo, da »nabiramo v spomin« same negativne, slabe dogodke in izkušnje, sicer nam bo svet izgledal kot pravi pekel in bodočnost strašna. To se ne bo zgodilo. Govoriš o 5 milijonih Turkov v Nemčiji. Nemčija ima več kot 82 milijonov prebivalcev. V odstotkih bi bilo to okrog 6%. To ni malo, vendar ne tako veliko, da bi spremenilo versko sestavo prebivalstva, posebno, če pomislimo, da so to v glavnem delavci, in niso neka vodilna elita. Ne moremo se zanesti na take napovedi, kot jih navajaš, da bo leta 2050 v Nemčiji več muslimanov, kot Nemcev. To ni mogoče! Pri tem moramo zopet upoštevati, da bodo redki muslimani imeli vodilne položaje v politiki, ekonomiji, znanosti ...

Res pa je to, kar si zapisal, da bo k takemu stanju, ki je kljub vsemu za kristjane zaskrbljujoče, »bogato pripomogla naša brezbožnost, naša brezbrižnost in naš relativizem« (da ni nič stalnega, nespremenljivega). Bolj kot to, bi rekel, da je pomanjkanje idealov, cilja našega bivanja na svetu, da naredimo kaj dobrega za Boga in bližnjega. Ljudje se zanimajo samo za svojo ugodno počutje in še to v glavnem materialno (dobro jesti, piti, uživati v imetju, družbi, spolnosti, drogah ...). To pa ne more prinesti pravega in trajnega zadovoljstva. In ljudje so v bistvu nesrečni.

Svet danes izgleda bolj mračen tudi zato, ker se vesti širijo z hitrostjo luči (elektronika). Hitro zvemo, kaj se dogaja na najbolj oddaljenih krajih sveta. Ker pa novinarji iščejo novice, ki bodo pritegnile njihove gledalce, poslušalce, bralce, se držijo načela: »Slaba novice je dobra novice«. Nam prikazujejo najbolj temne plati človeštva, ker “to se najbolj gleda (TV), posluša, bere”. Ne smemo pasti v to zanko. Moramo biti kritični do tega, kar nam sredstva javnega obveščanja ponujajo. Zato je važno, da imamo katoliški radio (Ognjišče), televizijo (Exodus), Internet (Ognjišče in drugi), verski tisk, ki je danes pri nas zelo bogat, žal pa je bralcev vedno manj.

Jaz se ne bojim, da se bodo naše cerkve spremenile v “nabito polne mošeje” in da bodo v naših cerkvah le še stare mamice. Res pa je, da bi morali malo bolj polniti naše cerkve, kjer biva evharistični Kralj, ki nam je dal zagotovilo: »Jaz pa ti povem: “Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala.”« (Mt 16,18).

oče urednik Franc Bole

tema meseca

Vedno pripravljeni že 25 let

gosta meseca

Idejna voditelja 'Drage' Sergij Pahor in Marij Maver

narava in zdravje

Cimet - dragocena začimba

Preberite več: September 2015

George Weidenfeld, znani britanski Jud, izdajatelj in publicist, ki so mu leta 1938 rešili življenje kristjani, sedaj rešuje iraške in sirske kristjane pred terorjem Islamske države. Weidenfeld je kot otrok uspel pobegniti pred nacističnim preganjanjem iz Avstrije. Pribežal je v Anglijo po zaslugi operacije Kindertransport, ki so jo organizirali britanski Judje in nekatere krščanske skupnosti. V njej so rešili približno 10.000 otrok iz srednje Evrope tik pred začetkom druge svetovne vojne. Dejal je, da so odločilno vlogo pri njegovi rešitvi imeli kvekerji, v Britaniji pa mu je ponudila zatočišče krščanska skupnost Plymouth Brethren.

Weidenfeld nosi plemiški naslov in piše kolumne za več nemških časnikov. Prvo dejanje njegove operacije je poiskati dom za 150 sirskih kristjanov, ki so pred kratkim prišli na Poljsko, kjer Weidenfeld sodeluje s poljskimi oblastmi in katoliškimi združenji.

»Moram vrniti dolg, to pa delam v imenu vseh tistih mladih ljudi, ki so bili rešeni v operaciji Kindertransport. Kvekerji in drugi kristjani so nas prepeljali v Veliko Britanijo. Mi Judje se moramo sedaj oddolžiti in pomagati kristjanom,« je še dejal Weidenfeld v pogovoru za Times. (br)