4. junij

Na koledarju je danes tudi sv. Kvirin, škof v rimski Sisciji, današnjem Sisku, ki je umrl kot mučenec leta 309; ime Kvirin je pri nas silno redko, na Primorskem naletimo na obliko Rino.

4. junij

Leta 1982 je Ognjišče izdalo knjižico, v kateri je opisano zgledno življenje in junaško smrt sv. Maksimilijana Kolbeja, svetnika iz taborišča smrti. Knjižica nosi naslov Vsak ima svojo pot Dejansko je Bog slehernemu človeku zarisal povsem lastno življenjsko pot, ki je pot k njemu torej pot svetništva. Zgodbe svetnikov, ki jih spoznavamo vsak dan, to resnico potrjujejo. Vsem tem božjim prijateljem je skupno prizadevanje, da bi Gospodu služili z vsem srcem in z vsemi močmi; vsak od njih pa to uresničuje v skladu z darovi in sposobnostmi, ki jih je prejel od Boga.

Sveti Frančišek Caracciolo, današnji godovnjak, je v svojem življenju opravljal nevsakdanji poklic: spreobračal je kaznjence in na smrt obsojene spremljal na zadnji poti. Do tega poklica je prišel po zaobljubi. Rodil se je 13. oktobra 1563 v italijanski pokrajini Abruci in pri krstu so mu dali ime Askanij. Ko mu je bilo dvaindvajset let, je nevarno zbolel na želodcu. Ko so zdravniki že obupali nad njim, se je zaobljubil, da se bo odrekel svetu, če mu Bog ohrani življenje. Ko je ozdravel, je v Neaplju študiral bogoslovje in bil posvečen v duhovnika.

Kmalu se je pridružil pobožni bratovščini, ki je skrbela predvsem za jetnike in sužnje na galejah. Seznanil se je z Janezom Adomom, ustanoviteljem duhovniške družbe za izredno dušno pastirstvo. Skupaj sta opravila štiridesetdnevne duhovne vaje, potem pa sestavila pravila novega reda, ki jih je potrdil papež Sikst V. leta 1588. Novi red 'manjših redovnih bratov' je zaživel leta 1589. Askanij si je ob vstopu vanj privzel ime Frančišek iz velikega spoštovanja do sv. Frančiška Asiškega in pod tem imenom ga je Cerkev razglasila za svetnika. Novi red si je postavil za cilj delovno in bogomiselno življenje. Njihovo dušno pastirstvo naj bo predvsem na prižnici, v spovednici, v ječah, bolnišnicah in na ladjah. Sedež njihovega reda je bil v Neaplju. Prvi predstojnik je bil Adorno, a le dve leti; po njegovi smrti je vodstvo družbe prevzel Frančišek.

Člani tega reda so prijeli za vsako delo in šli so povsod: v umazana pristanišča, v bolnišnice, hiralnice in ječe. Noč in dan so trdo delali, užili so le malo počitka in niso poznali nobenega udobja. Red se je iz Italije razširil v Španijo in na Portugalsko. V obe deželi je Frančišek kot predstojnik večkrat potoval. Čutil se je dolžan, da vsem sobratom daje zgled s svojo neutrudno dejavnostjo. Kot božji mož je dobro vedel, da še tako zagnano delo ne more imeti blagoslova, če ne izvira iz molitvenega življenja. Zato je v svojem redu vpeljal večno molitev pred Najsvetejšim: redovniki so imeli vsak dan skupno molitveno uro, nato so molili po vrsti vsak še eno uro, tako da je bila z molitvijo posvečenih vseh štiriindvajset ur vsakega dneva. Njihovo posebno poslanstvo je bilo delo med kaznjenci in na smrt obsojenimi zločinci. Frančišek je vedno znal odpreti njihova srca za usmiljenega Boga.

Ko je čutil, da mu pešajo moči, se je odpovedal mestu redovnega predstojnika. Potem je poromal v Loreto, od tam pa se je umaknil v samostan svojega reda v Abrucih.

V miru domačih gora je umrl 4. junija 1608. Papež Klemen XIV. ga je razglasil za blaženega, Pij VII. pa leta 1807 za svetnika. Časte ga kot zavetnika Neaplja.

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Evgen na 226. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2011 z imenom Evgen poimenovanih 589 (2008: 609; 1994: 765; 1971: 896) oseb. Podatki po obdobjih kažejo, da se zanimanje za ime Evgen v zadnjih dveh desetletjih zmanjšuje. Različice: Eugen (2011: 37), Evgenij (22), Jevgenij, Ženja. Ženske oblike: Evgenija (2011: 94), Eugenija (11), Genija, Ženja (16).

God:
• 20. januar
• 2. maj
• 2. junij
• 9. julij

na god sv. Evgenija:

• 13. julij
• 23. avgust
• 13. november

Ime Evgen z različicami izhaja iz grškega imena Eugénios. To se povezuje z grškim eugenē´s 'blagoroden, plemenitega rodu'. Iz tega pridevnika je tudi poimenovanje evgenika 'nauk za dosego telesno in duševno zdravega potomstva'

Evgenij je bilo ime več rimskih papežev. Iz ruske književnosti je znan Evgenij Onjegin, naslovni junak Puškinove pesnitve. Iz zgodovine je vreden omembe Evgen Savojski, imenovan tudi "žlahtni vitez", ki je bil avstrijski feldmaršal in državnik (1663–1736).

V koledarju so:

• Evgen, sv., † 483, škof in mučenec v Severni Afriki (2. maj)
• Evgen I., sv., † 657, papež (2. junij)
• Evgen III., bl., † 1153, rimski opat in papež (god 9. julij)
• Evgen, Kanidij, Valerijan in Akvila, sv., 4. st., mučenci vTrapezuntu (20. januar)
• Evgenij, sv., † 505, kartaginski škof (13. julij)
• Evgenij, sv., 6. st., škof v Derryju na Irskem (23. avgust)
• Evgenij, sv., † 657, škof v Toledu v Španiji (13. november)

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Erazem na 436. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2010 z imenom Erazem poimenovanih 199 (2008: 177; 1994: 33) oseb. Največ jih je bilo v osrednjeslovenski (71), gorenjski (54) in savinjski regiji (19). Večina zdajšnjih Erazmov je bila rojena po letu 1980, in to prav v zadnjem desetletju. Ženska oblika imena Erazem je Erazma, ki je zelo redka.

God:
• 2. junij

Ime Erazem izhaja iz latinskega imena Erasmus, ki je grškega izvora, in se povezuje z grškim erásmos v pomenih 'ljubek, ljubezniv, ljub, dražesten, mičen' ali erasmios 'prijeten, dobrodošel, zaželen'. Iz istega korena je grški glagol eráō 'strastno, prisrčno ljubim, silno hrepenim po čem', dalje éros 'ljubezen; čutna in spolna ljubezen, slast; hrepenenje po kom, želja, poželenje po kom', poosebljeno Éros 'bog ljubezni, Afroditin sin' itd.

Iz imena Erazem in njegovih različic Eražem, Eražman so nastali priimki Erazem, Eražman, Ažman, Oraž, Oraže, Oražen, Oražem, Orožen, Orožim, Ražem, Reže, Režek, Režun, Rože, Rožej, Rožič, Rožman.

V koledarju je 2. junija Erazem, škof, ki je umrl leta 303 kot mučenec v času vladavine rimskega cesarja Dioklecijana. Pri nas je bil eden od 14 zavetnikov v sili, pomočnik pri krčih, trebušnih, želodčnih in črevesnih boleznih. V zvezi s tem je starinski italijanski izraz rasmo ali mal di San Rasmo 'trebušna bolezen'.

Najbolj znan evropski Erazem je bil Erazem Rotterdamski (1466–1536), nizozemski humanist, tekstovni kritik, izdajatelj in slovničar. Sodobnejši "Erazemček" pa je Rožle, Kekčev vrstnik iz Vandotovih povesti.

Ime Justin je med manj pogostimi moškimi imeni na 518. mestu. Tako je bilo konec leta 2007 poimenovanih 131 (1971: 297; 1994: 191) prebivalcev Slovenije. Primerjalni podatki po obdobjih kažejo, da se zanimanje za ime Justin zelo zmanjšuje že več desetletij. Še redkejša je različica Just (29), zelo redke oblike Justi, Justo in Jušt, veliko pogostejša pa ženska oblika Justina (1963; 130. mesto) z različicami Justa (32), Justi (45), Justika (9).

God:
• 1. januar
• 1. junij
• 3o. julij
• 4. avgust

Just:

• 28. maj
• 6. avgust
• 14. oktober
• 18. oktober
• 3. november
• 10. november

Ime Justin izhaja iz latinskega imena Justinus. To je izpeljanka s prvotno manjšalnim pomenom iz latinskega imena Justus, slovensko Just. Latinsko ime Justus se povezuje z latinskim justus 'pravičen, pošten; zakonit, utemeljen, tehten, pristojen; pravilen, pravi, reden'. Z imenom Justicija je bila poimenovana starorimska boginja pravičnosti. Iz latinskega justitia je sprejeto tudi slovensko justíca v pomenu 'sodstvo, pravosodje'.

Iz latinskega imena Justinus je izpeljano še ime Justinianus, slovensko Justinijan.

Iz imen Just in Justin so nastali priimki Just, Justin, Justina, Justinek, Justnik, Jušt, Juštin.

V koledarju so:

• Justin, sv., † ok. 384, duhovnik v Južni Italiji (1. januar)
• Justin, sv., † 165, filozof in mučenec (1. junij)
• Justin de Jacobis, sv., † 1860, misijonar v Etiopiji (31. julij, god 30. julij)
• Justin in Krescencij, sv., † 258, mučenca v Rimu (4. avgust)
• Just, sv., 6. st., škof v Urgelu v Španiji (28. maj)
• Just, sv., † po 381, škof v Lyonu v Franciji (14. oktober)
• Just, sv., 3. st., mučenec v Beauvais v Franciji (18. oktober)
• Just, sv., † ok. 627, škof v Canterburyju v Angliji (10. november)
• Just in Pastor, sv., † 304, mučenca, otroka v Madridu v Španiji (6. avgust)
• Just Tržaški, sv., † ok. 303, mučenec (3. november)

V Sloveniji je 8 cerkva sv. Justa, ki so vse v koprski škofiji. Latinsko ime za Koper je bilo Justinopolis, tj. 'Justinovo mesto'. Znameniti Justin je bil bizantinski cesar Justinijan, ki je vladal v letih 527–565. Z vojskovodjema Belizarjem in Narsesom je spet osvojil večino zahodnorimskega imperija. Justinijan ali Upravda je eden izmed junakov Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

• Andrej, sv, † 1886, kraljev bobnar, mučenec v Ugandi
• Andrej Caccioli, sv., † 1254, manjši brat iz Foligna v Italiji
• Atanazij, sv., † 1886, ugandski kraljevi služabnik in mučenec
• Davin, sv., † 1051, romar iz mesta Lucca v Italiji
• Dionizij Ssebuggwawo, sv., † 1886, šestnajstletni mučenec v Munyonyu v Ugandi
• Genezij, sv., † ok. 660, škof v Clermontu v Franciji
• Gonzaga Gonza, sv., † 1886, ugandski kraljevi služabnik in mučenec
• Hilarij, sv., 4. st., škof v Carcassonnu v Franciji
• Izak, sv., † 851, menih in mučenec iz Kordobe v Španiji
• Janez Grande, sv., † 1600, redovnik usmiljenih bratov
• Janez Marija Muzei, sv., † 1887, ugandski mučenec
• Karel Lwanga in drugi ugandski mučenci, sv., † 1886
• Kevin, sv., † ok. 618, opat na Irskem Klotilda, sv., † 545, kraljica in vdova
• Lifard, sv., 6. st., duhovnik iz Orleansa v Franciji
• Lucilijan, Pavla in otroci, sv., 3. st., mučenci v Nikomediji
• Marija Rafaela Cimatti, bl., † 1945, bolniška sestra iz Faenze
• Matija Kalemba/Molumba, sv., † 1886, ugandski mučenec
• Morand, sv., ok. 1115, clunyjski menih iz Alzacije
• Noe Mawaggali, sv., † 1886, ugandski mučenec
• Oto Neururer, bl., † 1940, tirolski duhovnik, mučenec
• Pavla, sv., 3. st., mučenka v Nikomediji
• Poncijan, sv., † 1886, kraljev služabnik in mučenec v Ugandi

• Adalgiz, sv., † 670, duhovnik v Pikardiji v Franciji
• Blandina, sv., † 177, mučenka v Lugdunu (Lyonu)
• Erazem, sv., † 303, škof in mučenec
• Evgen I., sv., † 657, papež
• Janez Krstnik Scalabrini, bl., † 1905, redovni ustanovitelj in škof v Piacenzi Lugdunski (lyonski) mučenci, sv., † 177
• Marcelin in Peter, sv., † 304, mučenca
• Nikefor, sv., † 829, carigrajski patriarh Nikolaj, sv., † 1094, romar iz mesta Trani v Italiji Peter, sv., † 304, mučenec
• Potin, Blandina in drugi lugdunski (lyonski) mučenci, sv., † 177
• Sadok in tovariši, bl., † 1260, dominikanci in mučenci v Sandomierzu na Poljskem
• Štefan, sv., † 1072, škof in mučenec na Švedskem

• Alojzij Florès in 14 tovarišev, bl., † 1622, dominikanec in japonski mučenci
• Ambrož Fernandez, bl., † 1620, jezuitski misijonar in mučenec na Japonskem
• Atto (Aton), sv., † 1052, škof mesta Oca (zdaj Burgos) v Španiji
• Eneko, sv., † 1057, opat v Oni v Španiji
• Fortunat, sv., 4./5. st., duhovnik pri Perugii v Italiji
• Frančišek Curobioye in 14 tovarišev, bl., † 1627, mučenci v Nagasakiju na Japonskem
• Frančišek Galvez in dva tovariša, bl., † 1623, frančiškan in jezuita, mučenci na Japonskem
• Hanibal Marija Di Francia, bl., † 1927, redovni ustanovitelj iz Messine v Italiji
• Herkulan iz Piagale, bl., † 1451, manjši brat v Italiji Ishirion in tovariši, sv., prva st., mučenci v Egiptu
• Jakob Carvalho, bl., † 1624, portugalski jezuit, mučenec na Japonskem
• Janez Pelingotto, bl., † 1304, frančiškanski tretjerednik v Urbinu v Italiji
• Janez Storey, bl., † 1571, mučenec v Londonu v Angliji
• Justin, sv, † 165, filozof in mučenec
• Kaprazij, sv., † ok. 430, opat v Lerinsu v južni Franciji
• Klavdij, sv., 5. st., škof v Viennu v Franciji
• Mihael Carvalho in tovariši, bl., † 1624, jezuit in frančiškani, mučenci na Japonskem
• Mihael Nacachima, bl., † 1628, jezuit, mučenec na Japonskem
• Prokul, sv., prva st., mučenec iz Bologne v Italiji
• Roman, sv., 5./6. st., samotar v Saint Renanu v severni Franciji
• Simeon, sv., † 1035, menih iz Trierja v Nemčiji
• Teobald, bl., † 1150, iz Albe v Italiji
• Tespezij, sv., prva st., mučenec v Kapadokiji