- Kaj je tisto v krščanstvu, kar sodobnega človeka ne prepriča?
Če se ustaviva pri krščanstvu: za sodobnega človeka je lahko problem, da ima krščanstvo jasno izoblikovan nauk, dogmatiko, svojo etiko, moralo, zahteve – vse to so vsebine, ki lahko človeka odbijajo in jih zaradi vasezaverovanosti težko ali sploh ne sprejema. Sicer pa bi pritrdil, da si sodobni človek hoče oblikovati svojo unikatno samostojno religijo, v kateri je pogosto zajeta mešanica različnih ponudb. Malce krščanstva in teozofije, malce magije in ezoterike, seveda še malo astrologije …
Krščanstvo pa je verstvo, ki vključuje in zahteva odnos in posledično dialog s sočlovekom in Bogom. Ravno v tem človek danes pogosto obupa, ker nima poguma, da bi se spustil v odnos, da bi verjel, da mu je drugi podarjen, da bi sprejemal od drugega, ker ima občutek samozadostnosti. Tudi zato mu je veliko bližje samoodrešenjski vidik, ki pa je neke vrste fatamorgana ali skušnjava. Tak človek hoče ostati glavni, imeti zadnjo besedo. Toda človek ni Bog, marveč je stvaritev. Kot bi potrošniško rekli: za svoj denar hoče sam izbrati, kaj bi rad dobil, ima občutek, da mu njegova kupna moč daje moč, da se počuti glavnega, kar na številnih ravneh lahko drži – toda ne v bistvu. Hkrati lahko pri sodobnem človeku zasledimo strašen egoizem in željo po samopotrditvi. Človek je na splošno pogosto prestrašeno bitje zaradi številnih razlogov, stvarnih ali umetnih in virtualnih groženj, in se sprašuje, kaj bo jutri.
Taki ljudje si o Bogu ustvarjajo svojo podobo ter težko sprejemajo ponudbo Boga Stvarnika in Božjega Sina, ki nas odrešuje, in Svetega Duha, ki nas posvečuje. Bog pa je naravnost fantastičen v tem, da je človeštvu ponudil dva standardna temeljna vidika Ljubezni – to sta stvarjenje in odrešenje.

več:

izbira in pripravlja Marko Čuk

Popularnost in škodljivost elektronske cigarete

Epidemija se vrača. Tokrat v podobi elektronskih cigaret, katerih uporaba navkljub padcu rabe tobačnih izdelkov rase, najbolj med mladimi. Težave s tobakom in nikotinom med mladimi so v zadnjih tednih polnile tudi naš medijski prostor, saj čedalje več šol sporoča državi in institucijam, da stvar uhaja izpod nadzora. Pa sploh vemo, o čem govorimo?

Kolaps pljuč pri 12-letni deklici Sarah v Veliki Britaniji zaradi zasvojenosti z električno cigareto (EC) oziroma vejpom; 26-letna Jodie je dobila hudo pljučnico, vrtoglavico, težko dihanje in bila hospitalizirana, potem ko je redno kajenje zadnji dve leti nadomestila s kajenjem EC.
V ZDA je bilo zaradi posledic kajenja EC v zadnjih treh letih hospitaliziranih več kot 2800 oseb. V Veliki Britaniji o epidemiji uporabe sodobnih tobačnih izdelkov, kot so EC, govorijo predvsem pediatri, ki poročajo o povečanem številu otrok in mladostnikov, pri katerih so ugotovili večje poškodbe na pljučih, zmanjšano kapaciteto pljuč, bolečine v prsih in celo – kot v zgoraj omenjenem primeru – kolaps pljuč.

SLOVENIJA NI IZJEMA
Če bi kdo hitel z razlago, da se to dogaja v tujini, na žalost podatki niso nič kaj spodbudni niti v Sloveniji. Po skrbnem prebiranju spletnih svetovalnic, klepetalnic, kjer dobesedno 10- ali 12-letni otroci in mladostniki zastavljajo različna vprašanja, je opaziti, da je precej vprašanj povezanih s temo tako popularnega vejpanja, kajenja vodnih pip ali jemanja fuge. Uradne številke v razvitih državah, tudi pri nas, potrjujejo, da se zaradi močne zakonodaje in učinkovitih ukrepov nad nadzorom porabe tobaka odstotek kadilcev znižuje – vendar samo v primerih, ko govorimo o klasičnem kajenju cigaret. Pri sodobnih tobačnih izdelkih je stvar v porastu. To potrjuje tudi pogovor z dr. Heleno Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je potrdila, da se uporaba EC pri nas povečuje, in to kar precej. Zaskrbljujoče je, da predvsem pri otrocih in mladostnikih. Tematika, ki jo je z mislijo na mlade gotovo treba osvetliti.

TOBAČNA INDUSTRIJA SI MANE ROKE
Tobačni izdelki doživljajo novo pomlad – svojo novo popularnost. Na žalost je sposobnost tobačne industrije, da manipulira in nagovarjanja nove uporabnike tobačnih izdelkov, vse bolj zavita v ovitek neškodljivosti. Ta bi rada, da se njihove izdelke dojema kot sladke bombončke, kot prigrizek ali igračo. Na tak način želijo svoje izdelke tudi predstaviti, predvsem mlajši populaciji, zato so zapakirali EC v zelo ljubke in barvite različice, celo v oblikah priljubljenih figuric junakov iz risank ali filmov jih najdemo. Naj ne bo odveč opozorilo, da je elektronska cigareta lahko videti kot igračka, ali šminki podoben tulec, USB-ključek ali risani junak iz Mignonov, Simpsonovih itd. Tobačna industrija je prepoznala, da to področje ni dovolj regulirano, niti sankcionirano, zato se poslužuje teh oblik, ki naj bi bile mlajši populaciji zabavne, prepoznavne in katerim ta generacija tudi zaupa. Ne gre več za občutek ta grdi, grdi tobak, ampak oh kako lepa barva, kako lepa oblika, kako prijetni okusi, pa ne kadi se in ne smrdi  …

Eno od vprašanj iz spletnih klepetalnic, ki nazorno pokaže, da so sodobni tobačni izdelki prisotni že pri zelo nizkih starostih, in kako velika zmeda ter nevednost vlada na tem področju:
Pozdravljeni!
Zanima me, ali lahko umreš, če kadiš elektronske cigarete in jemlješ fuge pri 12 letih?
In še eno vprašanje (mogoče tudi za moje vrstnike): ali je res, da če te psihično nekaj muči (na primer: se režeš, problemi v šoli, problemi doma ...), lahko pomagajo kajenje, vejpi oz. puffi, droge, da se boljše počutiš?
Hvala, če boste odgovorili! 

Vse to daje občutek, da je uporaba teh izdelkov varna, neškodljiva, in predvsem, da ne vodi v zasvojenost. To seveda potiska prodajne številke navzgor. Število uporabnikov v mladostniški dobi raste. Žalostno je, da so ob tem do neke mere na preizkušnji vsi rezultati in prizadevanja zagovornikov nadzora in celo prepovedi tobaka. Težko dobljene bitke za zmanjševanje števila kadilcev se počasi spodkopava, in kot rečeno število kadilcev sodobnih tobačnih izdelkov raste. Verjetno največja nevarnost je, da bo prav zaradi oblik, barv in okusov kajenje EC postalo ter se razumelo kot všečno, kulsko, in bo del določene identifikacije mladih – kajti ravno vanje je z vso to paleto barv, okusov in oblik usmerjeno trženje tobačne industrije.

KAJ SO SODOBNI TOBAČNI IZDELKI
Elektronske cigarete so skupina zelo raznolikih izdelkov, ki se hitro spreminjajo. Vsebujejo številne arome, ki so zelo privlačne za otroke in mladostnike. Nekatere elektronske cigarete naj bi bile brez nikotina, a tudi te pogosto vsebujejo nikotin, kljub navedbam proizvajalcev. Uporabnik elektronskih cigaret je izpostavljen številnim zdravju škodljivim kemičnim snovem, tudi rakotvornim. Kolikšna je izpostavljenost tem zdravju škodljivim snovem, je odvisno od vrste elektronske cigarete, vrste tekočine in tudi od načina uporabe. Ogrevani tobačni izdelki uporabnika izpostavijo podobnim zdravju škodljivim snovem kot kajenje cigaret. Trditve in hotenja tobačne industrije, ki želi prikazati, kako je to neškodljivo in da ima vejpanje v določeni obliki celo pozitivne učinke, so enostavno zavajanje.

Kajenje je pregreha
Je kajenje greh? Gotovo je to eno od pomembnejših vprašanj, ko govorimo o prepovedanih in zdravju škodljivih stvareh. Sploh za mlade, kajti če nekaj ni greh, to torej lahko počnemo. Podajmo kratek odgovor iz Svetega pisma:
»Vse mi je dovoljeno,« vendar ni vse koristno! »Vse mi je dovoljeno,« toda jaz se ne bom dal ničemur podvreči! Jedi so za trebuh in trebuh je za jedi. Bog pa bo oboje odpravil. Telo ni za nečistovanje, ampak za Gospoda, in Gospod je za telo. (1 Kor 6,12-20)
Ni nujno, da kajenje takoj označimo za greh – je pa lahko zelo na poti h grehu. Temu primerno se jezikovno tudi izražamo do določenih jedi, stvari, ko posegamo po njih: da so pregreha. Niso greh, vendar pa smo zelo pod vprašanjem, ali se znamo brzdati, odreči, imeti mero pri poseganju po teh rečeh.
Tobak in z njim povezani izdelki gotovo spadajo med pregrehe, še toliko bolj, če se zavedamo, da s tem škodujemo svojemu zdravju, in če po njih posegamo kot mladoletni, saj tako kršimo zakon, po katerem je uporaba teh izdelkov do dopolnjenega 18. leta na sploh prepovedana.

MANJ DIMA, MANJ ŠKODLJIVO?
Če se osredotočimo na EC, je prav, da jih najprej predstavimo, vsaj v osnovni klasifikaciji, tako po tehnični kot po vsebinski uporabi se namreč ločijo še na številne podzvrsti.
Pri EC gre za več vrst sodobno zasnovanih tobačnih izdelkov, ki jih najdemo tudi pod drugimi imeni: e-cigareta, vejp, vape, uparjalnik, nekateri temu rečejo kar inhalator. Na tržišču so se pojavile pred dobrimi 15 leti, bistveno pa so se razširile po letu 2010.
Na kratko povedano so elektronske cigarete (EC) izdelki, ki s pomočjo baterije segrevajo tekočino, da se ta spremeni v aerosol, ki ga nato vdihuje uporabnik. Glavne sestavine tekočine so nikotin, vlažilci, arome in voda. Na voljo so tudi tekočine brez nikotina. EC ne vsebujejo tobaka (vsebujejo pa lahko nikotin, odvisno od tekočine) in v njih ne poteka gorenje. Energijo daje vgrajena baterija. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se EC ob uporabi različnih tekočin lahko uporablja za uživanje in vdihavanje različnih prepovedanih drog, najpogosteje kanabisa.
V osnovi poznamo EC za enkratno ali večkratno uporabo. Pri EC za enkratno uporabo je že vse vključeno in zapakirano v napravo, ki jo uporabnik lahko kupi – cene se gibljejo od 3 pa vse do 15 evrov, odvisno od znamke, okusa in količine potegov ali dimov, kot se je reklo primerljivo s cigaretami. V eni povprečni EC za enkratno uporabo je vsebnost nikotina primerljiva z dvema škatlicama cigaret. Tokrat ne bomo šli v širšo predstavitev EC za večkratno uporabo, gre pa v osnovi za enako napravo, le da se za kajenje dokupuje tekočino, baterije ... Po takšnih izdelkih posegajo predvsem starejši kadilci, saj je treba imeti nekaj znanja glede mešanja tekočin, doziranja nikotina, polnjenja ...

Tobačna industrija ni dobrodelna organizacija
Tobačna industrija se ukvarja s prodajo tobaka in tobačnih izdelkov z željo po zaslužku. In ravno upad prodaje klasičnih cigaret in tobaka je pripeljal do tega, da so izpad dobička začeli nadomeščati z novimi izdelki, ki naj bi bili zanimivi tudi novim, predvsem mlajšim uporabnikom.
Ob koncu leta 2021 so pri največjem prodajalcu tobačnih izdelkov, Philip Morris, sodobni tobačni izdelki predstavljali že 30 odstotkov celotne njihove prodaje. In odkrito govorijo – kako ironično –, da v želji po evoluciji v širšem zdravstvenem pogledu nameravajo povečati prodajo do leta 2025, tako da bi takrat v njihovem prodajnem deležu sodobni tobačni izdelki že predstavljali več kot polovico celotne prodaje. In predstavljajo si, da na ta način prispevajo k boljšemu zdravju prebivalcev.

Če torej ostanemo na področju EC za enkratno uporabo, je njihov problem tudi v tem, da prihajajo na tržišče iz različnih delov sveta, cenejše različice največkrat s Kitajske, kjer je nevarnost vsebnosti nepoznanih in potencialno nevarnih snovi v tekočini toliko večja. Resnici na ljubo namreč konkretnega nadzora nad kakovostjo ni. Ponovno poudarjam, da mnogi zagovarjajo uporabo EC z argumentom, da izpostavljajo uporabnike manjšim koncentracijam nekaterih strupenih snovi kot običajne cigarete, ne povedo pa, da jih lahko izpostavijo večjim koncentracijam drugih strupenih snovi. Ravni nekaterih strupenih snovi v aerosolu določenih ogrevanih tobačnih izdelkov so lahko za vsaj 200 % višje kot v tobačnem dimu. Posamezne pa dosežejo še višje ravni – tudi 1000 % višje.
Po spletu in med mladimi se lahko tako prodaja marsikaj in najstniki bodo vedno iskali čim cenejše izdelke. To je tudi razlog, da toliko mladih posega po EC, saj so relativno poceni, eno EC lahko uporabljajo od nekaj dni do tedna ali dva in po končanem delovanju jo enostavno odvržejo.

AROME – KOT PRI SLADOLEDARJU
Kupovanje EC je zaradi arom in izbiranja okusa, ki ga želi uporabnik zaznavati pri kajenju, kot izbiranje sladoleda. Privlačne arome so eden najpomembnejših ali celo najpomembnejši dejavnik izbire izdelka. Večina mladostnikov in mladih odraslih ob prvi uporabi tobačnega ali povezanega izdelka uporabi takega z aromo. Arome zmanjšujejo zaznavanje škode in povečujejo pripravljenost poskusiti izdelke. Kdo se ne bi uprl zapeljivi jagodi, osvežilni limeti z meto ali eksotičnemu mangu s pridihom papaje? Ste bolj sladkosnedni tip? Imajo aromo malinove tortice ali limoninega sirovega kolača, za tiste, ki radi kofetkajo, imajo različne kavne okuse ... Število tržnih znamk je že več let nekaj manj kot 500, močno pa je v zadnjih letih naraslo število arom, predvsem sladkih in sadnih, trenutno jih je na voljo približno 15.600 in to število še rase.

Okoljski problem
Za mlade se smatra, da so v precejšnji meri gonilo okoljske ozaveščenosti in pravičnosti. Vendar ne pri EC. Vsaj ne pri EC za enkratno uporabo, po katerih posega večina mladoletnih. Lahko celo rečemo, da so EC za enkratno uporabo samo še eden od pokazateljev, kaj pomeni kultura odmetavanja. Uporabi in odvrzi. Ob dejstvu, da je EC kompleksna naprava, v kateri imamo baterijo, plastiko, steklo …, je recikliranje praktično nemogoče. EC za enkratno uporabo tako predstavljajo zelo veliko okoljsko težavo. Teh odpadkov je vsako leto več in ne vemo, kaj početi z njim

EPIDEMIJA VEJPANJA
Internet in družabna omrežja ponujajo industriji neizmerne možnosti za doseganje potencialnih kupcev.
Podatki mnogih držav po svetu kažejo, da so v zadnjih petih letih dosegle najnižje ravni uporabe cigaret in da se je kampanja ozaveščanja o škodljivosti kajenja še kako izplačala – a hkrati ravno v teh državah podatki tudi kažejo, kako eksponentno raste število uporabnikov EC. Ponekod se število uporabnikov vsako leto podvoji. Tudi v Sloveniji – z enega odstotka 15-letnih uporabnikov v letu 2014 je do leta 2022, v samo devetih letih, ta številka narasla na 19 odstotkov 15-letnih uporabnikov.
Upravičeno lahko govorimo o pravi epidemiji vejpanja. Zato ne bo odveč poziv, da se je glede uporabe EC treba pogovarjati po družinah in vse dišeče, mamljive, zabavno zapakirane izdelke tobačne industrije še vedno predstaviti kot zelo škodljive. Tudi najlepše zavit in zapakiran strup je na koncu samo strup, pa četudi ena petina sošolcev zaradi modernosti in popularnosti trdi, da ni tako.

dr. Helena Koprivnikar, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Za osvetlitev problematike uporabe sodobnih tobačnih izdelkov smo se po nekaj odgovorov in informacij napotili tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje.

- Kako je vse večja prisotnost e-cigaret na trgu vplivala na rast uporabe le-teh (in posledično cigaret), predvsem pri mlajši populaciji? Kaj bi izpostavili kot največjo težavo prisotnosti e-cigaret na trgu v povezavi z mladimi?
EC so v Sloveniji takoj za tobačnimi izdelki za kajenje najpopularnejši izdelek med mladimi, razširjenost njihove uporabe se hitro zvišuje, med mladimi izraziteje kot med odraslimi. O trenutni uporabi EC je v letu 2022 poročalo 2 odstotka 11-letnikov, 7 odstotkov 13-letnikov, 19 odstotkov 15-letnikov in 18 odstotkov 17-letnikov, medtem ko je med odraslimi (18–74 let) 7 odstotkov trenutnih uporabnikov (največ, 16 odstotkov, v starostni skupini 18–24 let). Med letoma 2014 in 2022 se je delež trenutnih uporabnikov EC med 15-letniki pomembno zvišal, in sicer z enega odstotka v letu 2014 na 10 odstotkov v letu 2018 in na 17 odstotkov v letu 2022. Pogosta je uporaba EC s konopljo: v letu 2021 je kadarkoli v življenju uporabilo EC s konopljo 9 odstotkov anketiranih dijakov 2. letnika srednje šole, trenutno pa 6 odstotkov.
Ključni dejavniki za uporabo EC med mladimi so dostopnost številnih raznolikih arom, intenzivna promocija na internetu, družbenih medijih, lastnosti najnovejše generacije EC (diskretna uporaba, zasvojenost se lahko razvije hitreje in močneje), privlačne oblikovne lastnosti embalaže in EC, poleg tega so mladim, tudi mladoletnim, v Sloveniji EC zelo dostopne.
Uporaba izdelkov, ki vsebujejo nikotin, pri otrocih, mladostnikih in mladih odraslih predstavlja pomembna dodatna tveganja. Mlajši kot je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno in močneje bo postal zasvojen. Izpostavljenost nikotinu v obdobju intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti ter višjega tveganja za uporabo drugih drog.

- Ali lahko iz kazalnikov razberemo, da se bo trend padanja uporabe tobačnih izdelkov zaradi novih tehnologij spet obrnil in bomo beležili čedalje več (novih) kadilcev?
Uporaba EC pri mladih za okoli trikrat zviša tveganje, da bodo začeli kaditi cigarete oz. postali kadilci cigaret, tudi pri tistih mladih, ki so bili sicer ocenjeni kot nizko rizični za kajenje in ki verjetno nikoli ne bi začeli kaditi. EC so na trgu še kratek čas, njihova uporaba se izrazito povečuje v zadnjih letih, tako da bomo morali počakati na podatke, ki bodo pokazali vpliv uporabe EC na kajenje tobačnih izdelkov.

- Kot lahko beremo, so določene države že v celoti prepovedale prodajo nekaterih elektronskih cigaret, tekočin … Kako je z načrti omejevanja pri nas in kaj lahko na tem področju še pričakujemo?
Trenutno je v obravnavi predlog sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki za EC vključuje dva pomembna ukrepa za zmanjšanje poseganja mladih po EC. Prvi je prepoved vseh arom v EC, z izjemo nekaterih tobačnih arom. Arome so pogosto razlog za izbiro izdelka, zmanjšujejo rezkost aerosola, zaznane so kot manj škodljive za zdravje, tako povečajo privlačnost ter olajšajo začetek in nadaljevanje uporabe EC med mladimi. Prepoved arom je namenjena tudi zaščiti zdravja, saj arome niso ustrezno raziskane glede škodljivih posledic za zdravje ob njihovem dolgoročnem vdihavanju. Za določene arome že danes vemo, da so zdravju škodljive, nekatere lahko povzročijo hude bolezni pljuč.
Drugi ukrep je izenačitev regulacije EC tekočin z in brez nikotina, kar bo zagotavljalo, da se EC tekočinam brez nikotina ne bo dodajalo različnih dodatkov, ki so osnova za zavajajoče trditve.
Uporaba EC izpostavi uporabnika znatnim ravnem zdravju škodljivih snovi, številne še niso ustrezno raziskane glede učinkov na zdravje (predvsem arome). Med škodljivimi učinki kratkoročne uporabe EC so resne posledice za zdravje dihal, epileptični napadi in zasvojenost z nikotinom, tveganja dolgoročne uporabe pa še niso znana, saj so EC na trgu še prekratek čas. EC imajo pomembne negativne učinke na okolje.
Ključno je, da pred uporabo EC z ustreznimi ukrepi zaščitimo otroke, mladostnike in mlade odrasle ter druge ranljive skupine. NIJZ podpira čimprejšnjo uveljavitev predlaganih sprememb zakona. Ključni pa so še drugi strogi ukrepi, predvsem: prepoved EC za enkratno uporabo; povečanje spoštovanja prepovedi prodaje mladoletnim; znatno zmanjšanje števila prodajnih mest; enotna embalaža; vzpostavitev visokih cen EC.

- Eno so medicinsko-zdravstveni podatki, drugo je zakonodaja. Četudi ti veji naredita vse, kar je v njuni moči, še vedno ostaja vzgojno-izobraževalni vidik. Kaj lahko naredimo na tem področju, da se zameji uporaba tovrstnih izdelkov?
Veliko lahko naredijo šolski in zdravstveni delavci, starši, lokalna skupnost, in sicer s spodbujanjem in omogočanjem zdravih izbir, zdravega načina življenja, z učenjem veščin, razkrivanjem vpliva medijev, interneta, družbenih omrežij, industrije, vrstnikov in družine na začetek uporabe, spodbujanjem kritičnega razmišljanja in zavedanja o manipulativnih praksah industrije, povečanjem znanja, oblikovanjem odgovornega odnosa in stališč do teh izdelkov in še posebej z lastnim zgledom pa tudi popravljanjem precenjevanja uporabe ter krepitvijo varovalnih dejavnikov. V zdravstvenem in šolskem sistemu potekajo številni preventivni programi.

Monika Merhar, vzgojiteljica v Domu Janeza Boska v Želimljem in
Špela Pucelj, svetovalna delavka v Jegličevcem dijaškem domu

Da bi dobili še kakšen vpogled v stanje uporabe sodobnih tobačnih izdelkov med najstniki, smo se z nekaj vprašanji obrnili na dva dijaška domova

- V kolikšni meri opažate, da mladi posegajo po elektronskih cigaretah? Je prisotnosti e-cigaret več, kot je bilo prisotnosti običajnih cigaret? 
Monika:
Mladim so elektronske cigarete zelo privlačne, dobrega okusa, ravno zaradi tega dokaj hitro posegajo po njih. Marsikateri dijak pove, da se je z njimi srečal (imeli so jih sošolci, starejši učenci) že v osnovni šoli. Vsekakor je njihova prisotnost večja kot pri navadnih cigaretah, saj na prvi pogled ni zaznati večje škodljivosti za zdravje. Predvsem pa jih je veliko lažje prikriti odraslim osebam, elektronske cigarete pa so tudi dostopnejše nepolnoletnim na trgu.
Špela:
Elektronske cigarete ali vejpi, kot jim mladi pravijo, so najstnikom postali cenovno dostopni, predvsem pa jih zelo lahko skrijejo, saj so pogosto podobni pisalom v peresnicah oziroma v žepu in ne zbujajo toliko pozornosti. V primerjavi s cigaretami jih je težje zavohati, so prijetnejšega okusa, lahko bi rekla, da bolj moderni. Vsekakor pa opažam, da se uporablja precej manj običajnih cigaret uporablja – menim, da je kar precejšen vzrok v zavedanju škodljivosti. Uživanje elektronske cigarete pa je postalo nekakšna družbena dejavnost: pogosto vidimo dijake, ko stojijo v krogu in si podajajo vejp.

- Koliko se morate v vaši vzgojno-izobraževalni ustanovi ukvarjati s tovrstno problematiko? 
Monika:
V našem dijaškem domu se seveda ukvarjamo tudi s to problematiko.
Pri nas namreč velja ničelna toleranca do kakršne koli uporabe nikotinskih pripravkov in drugih prepovedanih substanc. Z dijaki se o tem predvsem veliko pogovarjamo in jim poskušamo osvetliti vse pasti in škodljivosti uporabe takih substanc. Torej delamo predvsem na preventivi. Se pa včasih soočamo tudi s samo uporabo, in takrat ustrezno ukrepamo. Trudimo se, da smo na to pozorni in ne gledamo stran, a se obenem zavedamo, da je predvsem uporabo elektronskih cigaret zelo lahko prikriti.
Špela:
Menim, da se pri nas s to problematiko veliko ukvarjamo, a še vedno premalo glede na njeno razširjenost. Žal mladi po elektronskih cigaretah najpogosteje posežejo, ker želijo poskusiti nekaj novega, drugačnega, da bi ustrezali podobi svojih vrstnikov oziroma da ne bi izstopali. Ker so elektronske cigarete trenutno mladim zelo dostopne, sem precej prepričana, da o njihovi razširjenosti vemo zares premalo.

- Se mladi kljub privlačni embalaži in promociji te škodljive razvade zavedajo njene nevarnosti za zdravje?
Monika:
Večina mladih pravi, da se sprva niso zavedali, da gre pravzaprav za škodljiv pripravek, ki spominja na navadne cigarete in druge nikotinske izdelke. Elektronske cigarete so namreč po okusu in vonju povsem drugačne, in ravno zaradi tega marsikoga hitreje zapeljejo v svet odvisnosti. Okus je namreč tako dober in privlačen, da uporabnika vedno znova vabi k ponovni uporabi. Menim, da se kljub vsemu mladi vse bolj zavedajo, da so e-cigarete nevarne za zdravje, a jim vseeno ostajajo privlačne. Problem je predvsem v tem, da je področje uporabe elektronskih cigaret razmeroma novo in posledice njihove uporabe niso tako jasne, kot je to pri navadnih cigaretah.
Špela:
Z našimi dijaki se precej pogovarjamo o uporabi elektronskih cigaret, o do sedaj znanih škodljivih učinkih, predvsem pa jih želimo opozoriti na to, da dejansko ne vemo, kako delujejo na dolgi rok. Prevladuje namreč mnenje, da če elektronska cigareta ne vsebuje nikotina, ne škoduje – kar pa seveda ne drži. Predvsem se o tem pogovarjamo s tistimi, pri katerih jo najdemo; dijaki morajo potem ob prisotnosti vzgojitelja sami obvestiti svoje starše. Nikakor ne želimo pri dijaku ali dijakinji, ki ga/jo vidimo z vejpom, pogledati stran, češ, saj to ni nič takega, četudi ga/jo vidimo izven zidov našega zavoda. Ozaveščanje poteka ves čas, tako preko individualnih kot tudi skupinskih pogovorov.

- Kam spada ta razvada z e-cigaretami glede na širši nabor tako ali drugače prepovedanih stvari? Je med najbolj prisotnimi, ali je za mlade bolj zanimiva kakšna druga razvada ali prepovedana stvar?
Monika:
Vsekakor je njihova uporaba zelo razširjena, ker so tudi zelo lahke dostopne. Enostavno se jih da naročiti po spletu, kjer nihče ne preverja starosti kupcev, prevzamejo pa jih lahko tudi v paketomatih. Ravno tako jih po navadi dobijo oziroma kupijo od starejših vrstnikov. Naši dijaki pravijo, da je vseeno alkohol tisti, po katerem še vedno več posegajo tako oni kot tudi sovrstniki. Medtem ko za splošno generacijo mladih pravijo, da je uporaba elektronskih cigaret zelo razširjena. 
Špela
Med mladoletnim prepovedanimi stvarmi je večja prisotnost alkohola kot elektronskih cigaret, ki pa po mojem mnenju zasedajo drugo mesto. Najbolj razširjena razvada, ki sicer ni prepovedana, pa je prekomerna uporaba pametnega telefona. Za njegove škodljive učinke vemo vsi, z njim pa imamo težavo tako odrasli kot najstniki. Zaznavamo pa tudi porast uporabe fug in poživitvenih pijač, po katerih mladi posebej posegajo v času povečane količine učenja.

M. Erjavec, Tema meseca. Mladinska priloga, v: Ognjišče 11 (2023), 52-56.

Kajenje cigaret je na svetovni ravni pomemben dejavnik tveganja za bolezni organskih sistemov in razvoj raka.
Uživanje tobaka v kakršni koli obliki izzove med uporabniki psihološki in fiziološki odziv. Nikotin, aktivna sestavina tobaka, povzroča odvisnost, kar ima za posledico dolgotrajno uporabo tobaka. Tobak se lahko kadi, žveči, sesa ali njuha. Tobak je razdeljen na gorljive in negorljive tobačne izdelke. Med gorljive tobačne izdelke spadajo: cigarete, cigare, cigarilosi, male cigare, vodne pipe (nargile) in pipe. Negorljivi tobačni izdelki vključujejo elektronske (e)-cigarete in druge oblike za žvečenje, sesanje ali njuhanje.
V Evropski uniji je najbolj razširjena uporaba tobaka kajenje cigaret pri 28 % ljudi, starih nad 18 let. Glede na raziskave o tobaku pri odraslih na svetovni ravni, je razširjenost trenutne uporabe tobačnih izdelkov 21,3 % pri odraslih, starih nad 18 let. Distribucija porabe tobačnih izdelkov vključuje: 17 % za cigarete, 1,8 % za cigare/cigarilose/filtrirane male cigare, 0,3 % za pipo, 0,6 % za vodne pipe/nargile, 3,3 % za elektronske cigarete in 2,5 % za brezdimni tobak.

M. Jurdana, Narava in zdravje, v: Ognjišče 1 (2022), 86-87.

Sv. Janez Bosko je veliki apostol in vzgojitelj mladine, ustanovitelj redovne družbe salezijancev, ki so prišli k nam leta 1901.

Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dostopen za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, je, da poišče tisto struno, ki je občutljiva za dobroto. (sv. Janez Bosko)

Župnijska cerkev sv. Janeza Boska stoji v Mariboru (Don Boskov center – MB), redovna kapela pa v LJ (HMP Gor. trg – s sv. Marijo Dominiko Mazzarello).

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2022) 1, str. 99. 

Sv. Janez Bosko je ustanovitelj salezijanske družbe in Hčera Marije Pomočnice. Blagoslov njegovega delovanja se je iz Italije razlil ne le po Evropi, ampak po vsem svetu. Gradil je domove za zapuščeno mladino, šole, delavnice. Gradenj se je lotil brez beliča v žepu, brezmejno zaupajoč v podporo nebeške Matere, ki jo je častil kot Marijo Pomočnico. Tega duha otroškega zaupanja in češčenja je posredoval tudi članom svoje redovne družbe – salezijancem. Ime ji je dal po sv. Frančišku Saleškem (1567– 1622), velikem učitelju zdrave krščanske duhovnosti. Sv. Janez Pavel II., velik prijatelj mladih, ga je imenoval ‘genij srca’ ter ‘oče in učitelj mladine’. Don Bosko ni napisal nobenega vzgojnega priročnika, pa vendar lahko govorimo o njegovem posebnem vzgojnem sistemu. Temelj tega sistema je brezmejna ljubezen do mladih in zaupanje v dobroto, ki je v njih.

V šoli modre matere Marjete

»Kjer koli bo odmevalo blagoslovljeno ime Janeza Boska, se bo omenjalo tudi blagoslovljeno ime njegove matere. Ni si mogoče zamisliti dela Božje previdnosti in Marije Pomočnice, ne da bi omenili delež ljubezni te svete žene,« beremo v življenjepisu don Boskove matere Marjete, ki ga je leta 1886 napisal Janez Lemoyne. Izpod njegovega peresa je tudi obsežen življenjepis Janeza Boska. »Mati Marjeta, simbol in zgled kreposti za naše matere,« je zapisano na spominski plošči na njenem domu, kjer se je rodila 1. aprila 1788. Zakonca Occhiena sta imela devet otrok, kar šest jih je umrlo v nežni dobi. Marjeta ni imela namena, da bi se poročila, hotela je ostati pri starših, da bi zanju skrbela v njuni starosti. Ko ji je bilo štiriindvajset let, se je pri njih oglasil sedemindvajsetletni vdovec Franc Bosko, ki je imel pri sebi hromo mater in triletnega sina. Starše je vprašal, če bi se lahko poročil z njuno hčerko. Oče je Marjeti predlagal: »Če se ti strinjaš, se tudi midva poročiva. Franc je zgleden kristjan in dober delavec. S poroko boš dobila tudi otroke in boš tako ne samo žena, ampak tudi mati.« Poročila sta se 6. avgusta 1812, naslednje leto se jima je v revni hiši v vasici Becchi nedaleč od Torina rodil sin Jožef, 16. avgusta 1815 pa je bil rojen Janez, ki ga je vzgojila za svetnika. Mož Franc je že leta 1817 umrl in na Marjetina ramena je padla skrb za tri majhne otroke. Vse tri je imela enako rada, vendar pa ji je ljubosumni in vzkipljivi Anton iz moževega prvega zakona povzročal veliko skrbi in žalosti. Izgubo očeta je najbolj občutil Janez, ki ni imel niti dve leti. Mati ga je vzela v naročje in mu rekla: »Ubogi otrok, saj nimaš več očeta!« Tega prizora in teh materinih besed se je don Bosko spominjal vse življenje. To doživetje v veliki meri razloži kasnejšo njegovo skrb za zapuščeno mladino.

Skrivnostne in preroške sanje

Pri devetih letih je bistri Janez začel hoditi v župnijsko šolo poldrugo uro daleč. Hodil je peš. Po tri ure na dan. Zaradi nagajanja polbrata Antona je moral zapustiti dom. Mati Marjeta mu ni mogla plačevati šolanja in Janez se je moral vzdrževati sam z raznimi priložnostnimi deli: stregel je po gostilnah, pomagal kuhati, delal kot čevljar, krojač, cerkovnikov pomočnik. Pridobljeno znanje mu je kasneje prišlo zelo prav, da je v skrbi za svojo mladino prijel za vsako delo.

V tem času je imel Janez neke noči skrivnostne sanje. Zdelo se mu je, da stoji na travniku pred domačo hišo. Okoli njega je bila množica fantov, ki so se igrali. Ko je eden od njih zaklel, je to Janeza tako razjezilo, da mu je prisolil zaušnico in prišlo je do pretepa. Tedaj se je prikazal častitljiv gospod in rekel Janezu: »Ne s pretepanjem, ampak s krotkostjo in ljubeznivostjo boš iz teh svojih vrstnikov naredil prijatelje. Postavi se prednje in govori jim o lepoti kreposti in o grdobiji greha!« Janezu se je zelo to nemogoče, gospod pa je dejal: »Dal ti bom učiteljico, pod njenim vodstvom se boš izuril za vse!« In poleg gospoda se je prikazala v lep plašč oblečena gospa, ga prijela za roko in mu rekla. »Pojdi z menoj in poglej!« Tedaj je zagledal pred seboj množico divjih živali, ki so se med seboj bodle in grizle. Gospa je rekla. »To je tvoje polje, tukaj delaj. Postani ponižen, srčen in močan. Kar boš videl da se bo zgodilo s temi živalmi, delaj z mojimi sinovi!« In v trenutku so se divje živeli spremenile v krotka jagnjeta in se mirno zgrinjala okli gospe. Janez je vzkliknil: »Ničesar ne razumem!« Gospa je dejala: »Ko pride čas, boš vse razumel.« O teh sanjah je Janez pripovedoval materi Marjeti, ki je v njih videla napoved, da bo Janez postal duhovnik. Brez teh sanj, pravijo njegovi življenjepisci, in nadaljnjih podobnih videnj ne moremo razumeti don Boskovega dela. V njih je obsežen celoten program: iz divjih živali – nevzgojenih in zapuščenih dečko – naredi krotka jagnjeta – lepo krščansko vzgojene fante. Sredstvo, da to dosežeš: pokaži jim, kako lepa je krepost in kako grd je greh. Metoda: ponižnost, krotkost in ljubeznivost. Po nasvetu oseb iz tistih skrivnostnih sanj se je Janez vadil v krotkosti. Učil se je umetnosti pogovora in mirnega prepričevanja. Namesto jeze in sile sta bolj in bolj prevladovali pamet in dobrota.

"Vse bi dal, da si pridobim srca mladih"

Janez si je prizadeval, da bi se tisto, kar mu je bilo prikazano v skrivnostnih sanjah, moglo uresničiti. Marljivo se je učil, pri tem ga je podpiral naravnost čudežen spomin. Ko je nekoč pozabil doma latinsko berilo in je bil vprašan, je vzel roke neko drugo knjigo in se delal, kot bi bral, vse je znal na pamet. Svoje sošolce in vrstnike je spodbujal k veselju. Tiste čase je hodilo po vaseh na desetine glumačev in rokohitrcev, 'čarodejev'. Taki spretneži so bili povsod dobrodošli. Mladina, zlasti dečki, je kar norela za njimi. Janez je bil med prvimi. Postavil se je spredaj in natančno opazoval vsako kretnjo in gib. Kar je videl, je potem sam vztrajno ponavljal, vse dotlej, dokler ni vsega uspešno ponovil. Navadil se je hoditi po vrvi, skakati čez zapreke, plezati, igrati karte, spreminjati mleko v kri, čarati iz jajc svilene rute in še celo vrsto drugih umetnij. Posebno dobro si je zapomnil vesele dogodivščine in v zimskih večerih ali ob nedeljah popoldne vabil k sebi dečke in fante k sebi na veselo zabavo. Obljubil jim je, da jim bo pokazal najčudovitejše reči, oni pa so ga morali v zameno poslušati, ko jim je natančno ponovil župnikovo pridigo ali jih poučeval v krščanskem nauku. Že takrat ga je vodilo načelo, ki ga je kasneje pogosto poudarjal: »Vse bi dal, da si pridobim srca mladih in sicer zato, da bi jih potem daroval Bogu.« Poudarjal je moč veselja: »Od mladih si ne želim nič drugega, kot da so dobri in vselej veseli.«

Življenje v domači družini in še čudežna videnja, ki so ga v najtežjih trenutkih pomanjkanja bodrila, da je vztrajal na začeti poti, so ga uvedla v poglobljeno versko življenje. Proti običaju tedanje dobe je skušal vsak dan iti k maši in obhajilu. Od matere se je navzel prisrčne pobožnosti do Device Marije, ki jo je vse življenje zaupno častil in se imel za njenega varovanca. »Marija ljubi mladino in blagoslavlja vse, ki za mladino skrbijo.«

"Zapomni si: maševati pomeni začeti trpeti"

Ko mu je bilo dvajset let in je končal gimnazijo, se je odločil za duhovniški poklic. Leta 1845 je vstopil v bogoslovno semenišče v mestu Chieri. Ko ga je mati Marjeta prič videla v talarju, mu je rekla: »Moj Janez, oblekel si duhovniško obleko in zato čutim vse tisto zadovoljstvo, ki ga lahko čuti mati zaradi uspeha svojega sina. Toda zapomni si, da tvojemu stanu ne daje časti obleka, ampak spolnjevanje kreposti.« In še: »Ko si prišel na svet, sem te posvetila Materi Božji. Zdaj si prejel duhovniško oblačilo. Glej, da ga ne boš nikoli onečastil. In eno si zapomni: v uboštvu sem bila rojena, v pomanjkanju sem odraščala in v revščini živela vse življenje. Če boš kot svetni duhovnik kdaj postal bogat, vedi, da nikdar ne bom prestopila praga tvoje hiše. To si za vedno dobro zapomni!«

V semenišču si je Janez po materinem nasvetu izbral zgledne sošolce, ki so hoteli postati dobri duhovniki in so vestno študirali, si med seboj pomagajo napredovati v kreposti in so prisrčno ljubili nebeško Mater Marijo. Z dovoljenjem predstojnikov je zbral okoli sebe enako misleče tovariše in ustanovil Družbo veseljakov, ki je v semenišču skrbela za zdravo razvedrilo. Po šestih letih bogoslovnega študija je leta 1841 prejel mašniško posvečenje. Modra mati Marjeta mu je ob tem vzvišenem dogodku dejala: »Moj Janez, dobro si zapomni, da maševati pomeni začeti trpeti.« Odslej so ga povsod klicali don, po maše gospod, kar pomeni na splošno duhovnika. Na izbiro je imel več služb, toda po nasvetu svojega svetniškega spovednika Jožefa Cafassa je stopil v višjo bogoslovno šolo v Torinu, kjer se je pripravljal na dušnopastirsko delo v okolju industrijskega mesta, kar je v tistem času postajal Torino. Industrija je 'rodila' proletariat. Zidali so tovarne in s podeželja je vrela množica revnih ter dela in zaslužka željnih ljudi v mesta. Dostikrat se je dogajalo, da so podjetniki mlade ljudi, ki jim niso bili po volji, vrgli na cesto.

Prvi oratorij v njegovem stanovanju

Med svojim študijem v Torinu je don Bosko dvakrat na teden hodil v enega tamkajšnjih zaporov, kjer je našel številne mlade fante, tudi mladoletnike, ki so prišli v mesto, pa niso dobili dela. Klatili so se po ulicah in se preživljali s krajo, kar jih je privedlo v zapor. Vse bolj je v njem zorelo spoznanje, da je te fante mogoče rešiti le tako, da jih duhovnik zbira ob nedeljah in praznikih okoli sebe in jim nudi primerno razvedrilo, obenem pa jim priskrbi primerno vajensko mesto, naredi z mojstrom ustrezno delovno pogodbo in jim da priložnost, da morejo stanovati in se vzgajati v posebni zavodih, ustanovljenih prav zanje. Don Bosko jih je imenoval oratorije. Zapuščenim fantom naj bi nudil toplino doma, obenem pa jih tudi versko vzgajal.

Rojstni dan prvega oratorija je bil 8. decembra 1841, na praznik Brezmadežne. V zakristijo torinske cerkve sv. Frančiška Saleškega, kjer je don Bosko maševal, je prišel zidarski vajenec Bartolomeo Garelli, ki bil brez beliča v žepu, brez stanovanja in hrane. Bil je ves premražen in izstradan. Don Bosko ga je povabil k sebi na stanovanje in mu naročil, naj pripelje s seboj še tovariše, ki so v podobni stiski. To je bil začetek velikega dela – don Boskovih oratorijev, ki še danes v predmestjih velikih industrijskih mest zbirajo na tisoče fantov brez doma in prave zaposlitve ter jih skušajo pripraviti na človeka dostojno življenje. Začelo se je uresničevati, kar mu je bilo dano videti v tistih skrivnostnih mladostnih sanjah. Ko je v Torinu ustanovil oratorij za revne in zanemarjene fante, je povabil k sebi mater Marjeto. »Če se ti zdi, da bi bilo to všeč Gospodu,« mu je rekla, »sem pripravljena priti ta trenutek.« V začetku šolskega leta 1846 je prišla v Valdocco. Ubogim fantom je postala prava mati: ob njeni smrti jih je bilo v oratoriju že devetdeset. Bila je tudi njihova modra vzgojiteljica, navajala jih je k redu in odgovornosti.

Don Boskovi salezijanci in Hčere Marije Pomočnice

Po življenjepisu sv. Janeza Boska, ki ga je za Leto svetnikov I. (Ljubljana 1968) napisal salezijanec dr. Valter Dermota, navajam, kako je nastala Družba don Boskovih salezijancev in Hčera Marije Pomočnice. Ustanova oratorijev je potrebovala nebeškega zaščitnika in vzornika. Don Bosku ga ni bilo treba dolgo iskati. Oratorij se je rodil v zakristiji torinske cerkve sv. Frančiška Saleškega, kjer je don Bosko v svoje varstvo sprejel zidarčka Bartolomeja Garellija. Sv. Frančišek Saleški (1567–1622) je bil škof v Ženevi in je z dobroto in ljubeznijo z govorjeno in pisano besedo spreobračal kalvince. Odkar je skrivnostna oseba devetletnemu Janezu naročila: »Bodi krotak!«, je bil Frančišek njegov učitelj v krotkosti, s katero naj bi pridobival in vzgajal zapuščene fante. Frančišek Saleški je tudi napisal knjigo Filoteja, v kateri utemeljuje, kako morejo vsi ljudje v vsakem stanu doseči krščansko popolnost. Njegova načela je povzel don Bosko v svojem duhovnem vodilu Preskrbljeni mladenič. Po sv. Frančišku Saleškem je don Bosko svojo redovno družbo duhovnikov in laikov za vzgojo zapuščene mladine imenoval salezijance. Začetek družbe sega v leto 1859, Cerkev jo je dokončno potrdila leta 1874.

Nastanek družbe Hčera Marije Pomočnice ali Don Boskovih salezijank smo na kratko predstavili v Ognjišču februarja 2011 (str. 130–131) takole. Don Boskov preventivni vzgojni sistem za mlade je temeljil na delu s fant. Kako ga zasnovati za dekleta, pa ni vedel in je s tem korakom odlašal. Rešitev mu je ponudila Božja previdnost, v katero je brezmejno zaupal. V kraju Mornese je delovala skupina deklet, imenovana Družba hčera Brezmadežne, ki je po njegovih načelih zaživela leta 1854 pod vodstvom Marije Dominike Mazzarello. Iz te skupnosti je nastala nova družba, ki jo je don Bosko leta 1872 uredil kot pravo redovno družbo Hčera Marije Pomočnice. Njena prva predstojnica je bila sv. Marija Mazzarello (1837–1881).

Njegov vzgojni sistem: dobrota in zaupanje

Don Bosko je napisal Uvod v preventivni sistem, kjer podaja osnovna načela svoje vzgoje. »Moj vzgojni sistem?« sprašuje in odgovarja:»Zelo preprost je: pustite mladim vso prostost, da počno stvari, ki so jim najbolj všeč. Pri tem pa morate v njih odkrivati kali njihovih dobrih nagnjenj ter poskrbeti, da se razvijejo. Vsakdo z veseljem dela samo tisto, za kar se čuti sposobnega, zato to upoštevam in moji gojenci delajo vsi od kraja ne le z vnemo, ampak tudi z veseljem... Vsak mlad človek, tudi najbolj zanemarjen, je dovzeten za dobroto. Prva stvar vzgojitelja, ki hoče doseči uspeh, da poišče tisto strun, ki je občutljiva za dobroto. Potrudi se, da te bodo vzljubili, potem boš z lahkoto dosegel, da te bodo ubogali.« Svoje fante je uvajal v krščansko življenje. Pri tem je zelo poudarjal pomembnost 'dveh stebrov'. »Pogosto obhajilo je mogočen steber, na katerem sloni en zemeljski tečaj; češčenje Matere Božje pa je steber, na katerega se naslanja drugi tečaj.«

»Vzgojitelja Janeza Boska je vzgojila mati Marjeta,« je v knjigi o tej modri in svetniški ženi zapisal Tone Ciglar. »Dejansko pri don Bosku v njegovem vzgojnem sistemu ne najdemo ničesar, kar nebi bilo vsebovano že v vzgojnem prizadevanju njegove matere. On je seveda stvari dopolnil s svojo prakso in strokovno pedagoško razgledanostjo.« Zvone Štrubelj, ki je don Boska našim bralcem predstavil ob 100-letnici njegove smrti (Ognjišče, februar 1988), je zapisal: »Zelo zgodaj je v sebi začutil dar, na katerem je potem gradil svoje vzgojno delo. "Dovolj mi je bilo nekoga pogledati v obraz, in že sem v njem bral, kakšni so njegovi nameni in pričakovanja." Bil je predvsem človek osebnih stikov. Blag pristop in jasen pogled sta privabljala in vlivala zaupanje. Mladi so začutili, da jih ima resnično rad.« Govoril jim je: »Težko boste našli nekoga, ki vas ima v Jezus Kristusu bolj rad kot jaz in ki močneje želi, da bi bili srečni.«

Poslal jih je po vsem svetu

Don Bosko je neutruden delavec. Spal je samo štiri ure na dan. »Silno si želim,« je govoril, »da bi mogel prestati brez dveh stvari: brez spanja in brez jedi.« Poleg neposrednega vzgojnega dela z mladimi je bil oznanjevalec evangelija tudi s pisano besedo. Leta 1853 je začel izdajati Knjižice, ki so izhajale vsak mesec in so na preprost, a temeljit način obrazložile neko versko vprašanje. Po njegovem zgledu izdajajo Knjižice salezijanci povsod po svetu, tudi pri nas. Bil je plodovit ljudski in mladinski pisatelj. Njegova zbrana dela obsegajo 1.147 spisov v 37 debelih zvezkih. Veliko je tudi gradil; ogromno truda ga je stala gradnja bazilike Marije Pomočnice, ki je srce salezijanskega središča v Torinu. Mogočno svetišče je 'spomenik' njegovega zaupanja v Božjo Previdnost in v Marijo Pomočnico.

Sam ni mogel iti v misijone, zato pa je že leta 1875 poslal na skrajni jug Argentine, v Patagonijo, prve misijonarje. Kmalu so ji sledili novi, ki so odhajali tudi na druge celine. Danes je salezijancev don Boska (SDB) po vsem svetu nekaj manj kot 16.000. Navzoči so v 132 državah na vseh petih celinah. Razdeljeni so na področja in inšpektorate (na narodni ravni); področij je 8, inšpektoratov pa 88. Vrhovno vodstvo družbe je v Rimu. Celotna salezijanska družina šteje okoli 400.000 članov in pripadajo 30 različnim, ki so nastajale v teku let. Že od don Boskovih časov obstaja ustanova Hčera Marije Pomočnice (don Boskovih salezijank), ki jih je 14.650, salezijanski sotrudniki (laiki) - okoli 30.000, don Boskove prostovoljke in še nekatere druge manjše skupine. Za povezavo s prijatelji verniki salezijanci izdajajo glasilo Salezijanski vestnik, ki ga tiskajo v 56 izdajah v 20 različnih jezikih.

»Nebesa niso ustvarjena za ljudi v naslanjaču,« je govoril don Bosko, ki si ni dal počitka. Od dela izčrpan je odšel po zasluženo plačilo k Bogu 31. januarja 1888. Med blažene ga je prištel papež Pij XI. 2. junija 1929, za svetnika pa ga je razglasil 1. aprila 1934, na velikonočni praznik. Svetega Janeza Boška je osebno poznal in ob tej slovesnosti je o njem dejal: »Pri don Bosku se naravno ne da razumeti brez nadnaravnega. Don Bosko je svetnik, pri katerem je nadnaravno postalo nekaj naravnega in vsakdanjega.«

ČUK, Silvester (Priloga). Ognjišče, 2015, leto 51, št. 1, str 58.

Znan sodnik je na podlagi dolgoletnih izkušenj v presojanju družinskih odnosov spoznal, da v mnogih primerih otrok omehča očeta.
Nekoč je imel pred seboj voznika tovornjaka, ki ženi ni hotel plačevati preživnine za otroka. Ni ga ganila pretresljiva ženina pripoved in ni se zmenil za sodnikovo ostro grajo. Nenadoma se je sodnik v slogu modrega kralja Salomona obrnil k možu in mu ukazal: »Vzemite tega otroka, ker je pretežak za mater.«
Oče se je obrnil, da bi vzel malčka. Ta je veselo brcal in se smejal in da bi vzbudil očetovo pozornost, je razširil roke in ga objel okrog vratu. To je očeta premagalo. Izginila je vsaka sled trdote. Ganjen je dejal sodniku: »Gospod sodnik, dovolite, da se vrnem k otrokom. Obljubim, da bom odslej dober oče.«

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 1 (2019), 35.
knjiga: Zgodbe za veselje do življenja, Zgodbe za dušo 14, Ognjišče, Koper, 2022, 38.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

- Kje se nahaja sodobni človek glede na odnos do svoje religioznosti, presežnosti in kam je usmeril pozornost, ko išče nadomestke za svojo religiozno potrebo? Človek je tudi danes iskalec. Seveda človek živi v svetu, ki ga oblikujejo različne norme in različni vzorci, z obema nogama stoji v tem svetu, sem pa prepričan, da išče neko stvar tudi nad sabo in jo do neke mere tudi sprejema.
Sodobni svet je situacijo gotovo do določene mere predrugačil, jo zakompliciral, povedano po domače. Tehnološki in tehnični napredek je lahko dajal in daje človeku lažno upanje, kako nas bo ravno ta tehnologija – vse naprave, vsi ekrani, vse na dosegu roke – osrečila. Ampak kot lahko vidimo, nas ni. Mnogi ljudje so razočarani nad tem dejstvom. Vračajo se nazaj – kot je sedaj moderno reči – k naravi, in pod tem pojmom lahko razumemo več stvari: nazaj k prvobitnosti, nazaj k pristnosti, nazaj k iskanju miru … Pod vsem tem pa lahko razumejo tudi neke starodavne običaje, kjer zasledimo poseganje po elementih mitološkosti, vraževerja, magičnosti, ezoterike, gnosticizma … Pridemo do tega, da se sodobni iskalec vrača k arhaičnosti in sprejemanju določene mešanice vseh teh vej ali elementov.

več:

izbira in pripravlja Marko Čuk

Zagotovo ste že preizkusili ljudsko priporočilo, da »ko v grlu zaboli, grgraj žajbljev čaj«. To zelišče, ki je doma v Sredozemlju, naj bi pomagalo pomiriti vnetje sluznice. Žajbelj pa ima tudi številne druge učinke, predvsem vsebuje veliko antioksidantov, zato si skodelico čaja iz njegovih posušenih listov lahko privošči vsak.
V starem Rimu je žajbelj veljal za dragoceno zdravilno rastlino. Ime izhaja iz grške besede salvare, kar pomeni rešiti/zdraviti. V srednjo Evropo je najverjetneje prišel v 6. stoletju preko Alp v prtljagi benediktinskih menihov. Od takrat so ga vzgajali na samostanskih vrtovih. Pozneje je postal zelo priljubljena začimba, ki jo uporabljamo še danes. Najpogostejša sta navadni žajbelj (Salvia officinalis) in španski žajbelj (Salvia lavandulaefolia).

BOGATA SESTAVA
Učinkovine, ki jih najdemo v žajblju, so čreslovine in triterpeni, pa tudi eterično olje z glavnimi učinkovinami tujonom, cineolom in kafro.
Vsebuje vitamine, predvsem vitamin K (za kri in kosti), nekaj vitaminov A, C in E ter mineralov (baker, cink, magnezij).
Bogat je z antioksidanti rutinom, elagično kislino, rožmarinsko kislino, klorogensko kislino, kofeinsko kislino ... To so snovi, ki nam koristijo na različne načine, ščitijo naše celice, tako da preprečujejo škodo, ki jo v telesu povzročajo prosti radikali.

ŠTEVILNI UČINKI
Žajbelj se tradicionalno uporablja pri prekomernem potenju (npr. v menopavzi) in pri prebavnih motnjah, kot so izguba teka, napenjanje, driska in vnetje črevesa. To zelišče deluje nekoliko protimikrobno, zaradi česar lahko ugodno vpliva tudi na zdravje ustne votline, zato se uporablja kot sredstvo za izpiranje ali sredstvo za grgranje pri vnetju/krvavenju dlesni, pa tudi pri manjših poškodbah in vnetjih kože.

Pomaga pri Alzheimerjevi bolezni
Nedavni izsledki znanstvenih študij, opravljenih na dveh vrstah žajblja, S. officinalis in S. lavandulaefolia, so pokazali, da lahko določene vrste žajblja dobro vplivajo na kognitivne sposobnosti in ščitijo pred nevrološkimi, nevrodegenerativnimi motnjami. Druge študije so pokazale, da lahko žajbelj izboljša spomin pri mladih, zdravih osebah. Poleg tega izboljšuje razpoloženje.

Ureja krvni sladkor in lipidni profil
V študiji, ki je vključevala 40 bolnikov s sladkorno boleznijo in povišanim holesterolom, so po trimesečnem uživanju izvlečkov lista žajblja ugotovili: nižjo vrednost krvnega sladkorja na tešče, nižjo povprečno raven krvnega sladkorja v obdobju treh mesecev in nižji celokupni holesterol, trigliceride in ravni slabega holesterola LDL. Zabeležili pa so povišano raven HDL ali dobrega holesterola. S tem so potrdili antihiperglikemične učinke in izboljšanje lipidnega profila pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Klinična študija, izvedena na 80 posameznikih s slabo nadzorovano sladkorno boleznijo tipa 2, je potrdila, da žajbelj pozitivno vpliva na raven sladkorja v krvi. Raven krvnega sladkorja pri posameznikih, ki so prejemali žajbelj, se je po dveh urah znatno znižala v primerjavi s kontrolno skupino. Ta študija je zaključila, da lahko žajbelj pomaga ljudem s sladkorno boleznijo pri znižanju ravni glukoze na tešče in po obroku.

Deluje protivnetno
Čeprav bo potrebnih več dokazov za potrditev protivnetnega delovanja, nekatere spojine v žajblju delujejo izrazito protivnetno. Študija, ki je preučevala učinke žajbljevih spojin na vnetni odziv fibroblastov (celice vezivnega tkiva dlesni), je pokazala, da nekatere spojine žajblja zmanjšajo tovrstno vnetje. Ostale študije potrjujejo protivnetno, protimikrobno in protiglivično delovanje.

Blaži vročinske oblive in druge težave v menopavzi
Že od nekdaj se je žajbelj uporabljal za blažitev vročinskih oblivov in prekomernega potenja, pa tudi za motnje razpoloženja, nespečnost … v menopavzi. Mnoge raziskave to tudi potrjujejo. V trimesečni raziskavi, kjer so ženske dnevno prejemale izvlečke žajblja v obliki tablet, so ugotovili, da se vročinski oblivi, nočno potenje, motnje srčnega ritma, motnje razpoloženja značilno zmanjšajo v primerjavi s kontrolno skupino žensk, ki izvlečkov niso prejemale. Raziskave potrjujejo vpliv žajblja na hormonski in živčni sistem. Žajbelj naj bi pomagal tudi proti potenju dlani in nog.

Spodbuja prebavila
Zaradi vsebnosti čreslovine in grenčine žajbelj spodbuja delovanje žolča in jeter oziroma spodbuja prebavo mastne hrane. Zato nutricionisti priporočajo, da so mastne jedi pripravljene z žajbljem. Eterično olje razkužuje in lajša krče, čreslovina povečuje učinek proti driski.

Deluje protirakavo
Pri raku je značilna nenormalna rast in nenadzorovana proliferacija celic. Pomemben dejavnik pri rasti tumorjev je angiogeneza (nastajanje novih krvnih žil). Večina solidnih/trdih tumorjev je za preživetje, rast, invazijo in metastaze odvisnih od angiogeneze. V eni izmed študij so ugotovili, da izvleček S. officinalis v farmakoloških koncentracijah zavira angiogenezo. Druge študije so pokazale citotoksično delovanje učinkovin v žajblju na celice adenokarcinoma ledvic in prostate.

ŽAJBLJEVI LISTI
Nosilci zdravilnih učinkov so pri žajblju listi. Bogati so z zgoraj opisanimi bioaktivnimi snovmi. Liste nabiramo mlade, ko še niso žilavi. Koristijo nam tako sveži kot posušeni v obliki čaja, poparkov ali kot surovina za izdelavo eteričnega olja in alkoholnih izvlečkov.

UPORABA IN NEŽELENI UČINKI
Ni znano, da bi običajni žajbljev odmerek povzročal težave, razen pri osebah z večjim tveganjem (odsvetuje se uživanje v času nosečnosti in dojenja, pri otrocih, mlajših od 12 let, in pri ljudeh z epilepsijo). Zdravilni pripravki iz žajbljevega izvlečka in eteričnega olja naj se uporabljajo previdno, v manjših količinah in kratek čas. Uporaba naj ne traja dlje, kot je predpisano. Eterično olje namreč vsebuje tujon, zaradi katerega uporabo žajblja v večjih količinah in daljši čas odsvetujemo. Topnost eteričnih olj je večja v alkoholu ali v maščobah (listi žajblja, kuhani v mleku), zato je previdnost pri uporabi v tem primeru ključnega pomena.

M. Jurdana, Narava in zdravje, v: Ognjišče 1 (2023), 86-87.

Literatura:
Walch S, Tinzoh L, Zimmerman B, Stuhlinger W, Lachenmeier D. Antioxidant capacity and polyphenolic composition as quality indicators for aqueous infusions of Salvia officinalis L. Front Pharmacol. 2011;2:29.
Hadri A, Gomez Del Rio M, Sanz J, Coloma A, Idaomar M, Ozanas B, et al. Cytotoxic activity of α-humulene and transcaryo-phyllene from Salvia officinalis in animal and human tumor cells. An R Acad Nac Farm. 2010;76:343–56.
Imanshadi M, Hosseinzadeh H. The Pharmacological effects of Salvia species on the central nervous system. Phytother Res. 2006;20:427–37.
Eidi M, Eidi A, Bahar M. Effects of Salvia officinalis L. (sage) Leaves on memory retention and its interaction with cholinergic system. Nutrition. 2006;22:321–6.
Keshavarz M, Bidmeshkipour A, Mostafavi A, Mansouri K, Mohamadi-Motlagh H. Anti tumor activity of Salvia officinalis is due to its anti-angiogenic, anti-migratory and anti-proliferative effects. Cell J. 2011;12:477–82.