Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Hilda na 228. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 699 (1971: 1374; 1980: 1156; 1994: 969) ženskih oseb. Navedeni podatki kažejo, da je zanimanje za ime Hilda po letu 1971 zelo upadalo in da se je zato število oseb s tem imenom skoraj prepolovilo. To potrjujejo tudi podatki o vseh zdaj živih Hildah po obdobjih od obdobja do leta 1930 (91oseb) do konca leta 2011. Največ zdaj živih Hild je iz obdobij do leta 1960 (= 625), vse preostale (= 74) so iz obdobij upadanja do leta 1990, iz obdobij do konca leta 2011 pa ni nobene! Različice imena Hilda so: Elda (2012: 135, večinoma v obalno-kraški in goriški regiji), Ilda (30), Hildegarda (90) s pisno različico Hildegard (17).

God:
• 5. februar
• 20. april
• 17. september
• 17. november

Ime Hilda izhaja iz nemškega imena Hilda oziroma Hilde. Nemško Hilda običajno razlagajo kot skrajšano obliko nemških ženskih zloženih imen, ki vsebujejo starovisokonemško sestavino hiltja v pomenu 'boj', npr. Hildegard, Hildburg, Hildegunde, Hildrun, Hildraud, Hildrud ali Brunhilde, Klotilda, Krimhilda, Mathilde. Sestavino hiltja imajo tudi nemška moška zložena imena, npr. Hildibert, Hildibrand, Holdigrid, Hildigar, Hildiman, Hildowald, Hildiwin, Hildulf. Drugo sestavino nemškega ženskega imena Hildegard, tj. gard razlagajo iz starovisokonemškega gart 'ograja, plot'. Pri nas se uporablja Hildegarda z redkejšo različico Hildegard, na Koroškem v ljudskem izročilu Liharda.

V koledarju se ime Hilda pridružuje imenom Hildegarda, Hildegunda itd., iz katerih je lahko nastala po krajšanju. Tako se aprilska Hilda pridružuje imenu Hildegunda: 20. aprila sv. Hildegunda, nemška redovnica († 1188), v koledarju pa so 17. septembra Hildegarda, nemška opatinja († 1179), 17. novembra Hilda († 680) opatinja v Whithbyju v Anglijio; 5. februarja Liharda Kamenska, mati sv. Albuina (†990?). Liharda (tj. Hildegarda) je v Podjuni na Koroškem zamenjala sv. Agato (5. februarja). Po njej se imenujejo Lihardini kržeji (= Agatini hlebčki), tj. blagoslovljeni hlebčki (zdaj pomanjšani veliki kot orehi), ki jih v kamenski cerkvi na njen god po dopoldanskem cerkvenem opravilu mečejo v množico (Podrobno o tem N. Kuret, Praznično leto Slovencev, Druga knjiga, str. 540–543 itd.).

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Mladen na 148. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Mladen poimenovanih 1284 (1971: 556; 1994: 1115) prebivalcev Slovenije. Med Različice imena Mladen so Mladenko (2012: 31), Mlađen (28), Mladan, Mladenče, Mladinko, Mladjan (5), Mladjo, Mladomir, Mladžan, Mlađan, Mlađo. Ženska oblika imena Mladen je Mladena (2012: 12) z različicami Mladenka (64), Mladja, Mladjenka (9), Mlađenka (7).

God:

na sv. Juvencija in Juvenala

• 8. februar
• 3. maj
• 2. julij

Ime Mladen je po izvoru slovansko. Tvorjeno je s priponskim obrazilom -en iz pridevnika mlad. Iz tega so v slovenskem jeziku izpeljani samostalniki, ki označujejo mlade ljudi: mladec, mladenič, mladenka, mladež, mladin, mladina, mladinec, mladinka. Pri nas imajo to ime in različice večinoma priseljenci s hrvaškega, srbskega in makedonskega jezikovnega področja nekdanje Jugoslavije ter njihovi potomci, sicer pa je tudi v Bolgariji, redko pri Čehih in Slovakih. Hrvaški etimolog P. Skok (Etimologijski rječnik II, str. 439) pri iztočnici mlad navaja imena Mladen, Mladin, Mlađen, Mladijen. Dodali bi lahko še priimek Mladenović, ki je nastal iz imena Mladen in je tvorjen s priponskim obrazilom ‑ić iz svojilnega pridevnika *Mladenov ter je prvotno pomenil 'Mladenov sin'. Na slovenskem ozemlju je v 9. do 10. stoletju v Čedadskem evangeliju zapisana Mlada, neka romarka, ki je obiskala štivansko božjo pot. Pri nas zdaj ime Mlada statistično ni izkazano. Po F. Miklošiču (Die Bildung der slavischen Personennamen, str. 77) so iz imen s sestavino mlad tvorjena krajevna imena , kot češka Mladějov, Mladěnovice, Mladoňov, Mladotice, Mladostov, Mladikov, Mladkov, Mladoševice itd., v poljščini Młodziejowice.

V koledarju se ime Mladen z različicami uvršča k imenoma Juvencij in Juvenal: 8. februarja Juvencij, maloazijski škof († leta 397); 3. maja Juvenal, maloazijski škof († leta 376) in 2. julija Juvenal, jeruzalemski patriarh (5. stol.).

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Feliks na 220. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 z imenom Feliks poimenovanih 643ꜜ (2010: 782; 2008: 816; 1994: 1255; 1971: 1804) oseb. Različici: Felix (17), Felko. Ženska oblika: Feliksa.

30. december: sv. Feliks I. papež

God:
• 1. januar
• 6. januar
• 14. januar
• 12. februar
• 1. marec
• 8. marec
• 2. maj
• 16. maj
• 18. maj
• 30. maj
• 31. maj
• 14. junij
• 10. julij
• 12. julij
• 15. julij
• 29. julij
• 1. avgust
• 14. avgust
• 30. avgust
• 22. september
• 8. oktober
• 6. november
• 30. december

Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix. To je nastalo iz latinskega pridevnika felix, v rodilniku felicis, ki pomeni 'ploden, rodoviten; uspešen, srečen, blažen; srečenosen; slasten, zdravilen'. Enak izvor imata imeni Felicijan (manj kot 5) in Felicita (2016: 45; 2010: 50). Po nekdanjem pomenu je z imenom Feliks sorodno tudi ime Fortunat (2016: 33; 2010: 39), latinsko Fortunatus, ki ga razlagajo iz latinskega pridevnika fortunatus 'srečen, blažen; premožen, bogat'. Pomensko ustrezno slovensko ime za ime Feliks je Srečko, ki je tvorjen iz imenske podstave srečen s priponskim obrazilom  ko. Z imenom Srečko je bilo 1. 1. 2016 poimenovanih 4.401 (2010: 4.677) oseb, kar je pomenilo 59. mesto med moškimi imeni. Precej bolj redka je bila ženska oblika Srečka: (2016: 40 oseb).

Iz imena Feliks in njegovih različic so nastali priimki Fele, Feletič, Felič, Felc, Feliks, Fale, Faleš. Sveti Feliks vojščak je tudi v slovenski ljudski pesmi.

Feliks je ime mnogih svetnikov; 23 jih najdemo v našem seznamu svetnikov (Leto svetnikov):

• Feliks, sv., † 580, škof v Bourgesu v Franciji (1. januar)
• Feliks, sv., † 582, škof v Nantesu v Franciji (6. januar)
• Feliks iz Nole, sv., † ok. 260, duhovnik, spoznavalec vere (14. januar)
• Feliks, sv., † 1038, opat v samostanu Rhuys v Bretaniji (12. februar)
• Feliks III., sv., † 492, papež (1. marec)
• Feliks, sv., † 648, škof v Dumvichu v Angliji (8. marec)
• Feliks, sv., 4. st., diakon in mučenec v Sevilli v Španiji (2. maj)
• Feliks in Genadij, sv., prva st., mučenca v Afriki (16. maj)
• Feliks, sv., † 2,99, mučenec iz Salone v Dalmaciji (18. maj)
• Feliks (Srečko) Kantališki, brat Deogratias, sv., † 1587, italijanski kapucin (18. maj)
• Feliks, sv., 3. st., rimski mučenec (30. maj)
• Feliks, sv., † 853, mučenec v Kordobi v Španiji (Anastazij, Feliks in Digna) - (14. junij)
• Feliks in Filip, sv., prva st., mučenca v Rimu (10. julij)
• Feliks, sv., † 303, mučenec (Nabor in Feliks) - (12. julij)
• Feliks in drugi, sv., † 303, mučenci v severni Afriki, † 303 (15. julij)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Rimu (29. julij)
• Feliks, sv., 4. st., mučenec v Španiji (1. avgust)
• Feliks in Fortunat, sv., 2./3. st. ?, mučenca iz Vicenze in Ogleja (14. avgust)
• Feliks in Adavkt, sv., † ok. 304, mučenca v Rimu (30. avgust)
• Feliks IV., sv., † 530, papež (22. september)
• Feliks, sv., † ok. 390, škof v Como v Italiji (8. oktober)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Numidiji (6. november)
• Feliks I., sv., † 274, papež (30. december)

... in enega blaženega

• Feliks iz Nicosije, bl., † 1787, kapucin na Siciliji (31. maj)

Med najpogostejšimi moškimi imeni je Vincenc na 123. mestu. Konec leta 2008 je bilo s tem imenom poimenovanih 1709 (1971: 1480; 1994: 2574) oseb. Različice: Cenc, Cencek, Cenko (vse zelo redke, večinoma klicne), Cene (2008: 68; 1994: 40; 1971: 24), Vinko (2008: 3349; 1994: 4203; 1971: 8651). Ženske oblike: Vincencija (2008: 94; 1994: 126; 1971: 152), Vinka (2008: 171; 1971: 57), Cenka (2008: 5).

^{30. december: sv. Vincencija Lopez Vicuna}
God:
• 22. januar
• 8. marec
• 5. april
• 24. maj
• 14. julij
• 25. september
• 27. september
• 27. oktober

Vincenc z daljšo različico Vincencij izhaja iz latinskega imena Vincentius. To se povezuje z latinsko besedo vincens, v rodilniku vincentis v pomenu 'zmagujoč'. Vincencu je po nekdanjem pomenu zelo blizu ime Viktor, ki ga razlagajo iz latinskega victor 'zmagovalec'. Imenoma Vincenc in Viktor ustreza slovensko Zmagoslav, skrajšano Zmago.

Ime Cene je nastalo po krajšanju iz imena Vincenc. Tvorjeno je s končnico  e, ki pomeni 'manjšalnost in (ali) ljubkovalnost'. S končnico  ko sta po krajšanju iz imena Vincenc tvorjeni imeni Cenko in Vinko. Ime Cenc je prav tako nastalo po krajšanju iz imena Vincenc, medtem ko je ime Cencek ljubkovalna tvorjenka na  ek iz imena Cenc.

V koledarju je 27. septembra Vincenc Pavelski, redovni ustanovitelj lazaristov (u. leta 1660). V njem so še: 22. januarja Vincenc, španski diakon, mučenec (u. 304), 8. marca Vincenc Kadlubek, poljski škof (u. 1223), 5. aprila Vincenc Ferrer, španski duhovnik (u. 1419), 24. maja Vincenc Lerinski, galski mučenec (u. pred 450), 14. julija Vincenc Madelgaire, belgijski spokornik (u. 677), 27. okt. Vincenc, španski mučenec (u. 303).

Ime Tomaž je med najpogostejšimi moškimi imeni na 14. mestu. Leta 2006 se je tako imenovalo 11.479 oseb. Manj pogoste so bile različice Thomas (115), Tom (208), Toma (30), Tomas (144), Tomi (488), Tomo (547). Oblika Tomažek je ljubkovalna in v glavnem klicna oblika.

^{29. december: Tomaž Becket}
God:
• 11. januar
• 28. januar
• 22. marec
• 1. april
• 22. junij
• 23. junij
• 3. julij
• 1. avgust
• 2. avgust
• 25. avgust
• 8. september
• 25. oktober
• 24. november
• 10. december
• 12. december
• 29. december

Tomaž je svetopisemsko ime. Izhaja iz latinskega imena Thomas, to pa tako kot grško Thōmás iz aramejskega Toma z nekdanjim pomenom 'dvojček'.

Iz imena Tomaž in različic so nastali priimki, npr. Tomažič, Tomažin, Tomažinčič, Tomc, Tomlje, Tomše, Tomšič.

Tomaž je ime več svetnikov. Zelo znan je svetopisemski Tomaž, ki je bil eden od dvanajsterih Jezusovih apostolov (v koledarju 3. julija). Ni verjel, da je Jezus vstal od mrtvih in se je hotel o tem sam prepričati z dotikom. Zato je dobil vzdevek neverni Tomaž. Danes tako imenujemo človeka, ki česa ne verjame. Decembrski je Tomaž Becket, nadškof v Canterburyju in mučenec (god 29. decembra). V njegovi stolnici ga je leta 1170 dal umoriti angleški kralj Henrik II. Zelo znan je tudi Tomaž Akvinski iz 13. stoletja (v koledarju 28. januarja), dominikanec in znan predstavnik sholastike. V koledarju je 22. junija še Tomaž More, angleški humanist in državnik (1478–1535), avtor znamenite Utopije, mučenec vesti in zgled značajnosti. Henrik VIII. ga je dal umoriti. Film o njem se imenuje Človek za vse čase. Svetemu Tomažu v čast so pri nas sezidali 34 cerkva.

Ime Tomaž je tudi v slovenski ljudski pesmi, in to v ljudskih posmehuljah.

Ime Anton je med moškimi imeni na 3. mestu. Tako se je leta 2004 imenovalo 24711 moških oseb. Ima številne različice: Ante (236), Anto (245), Antonij (manj kot 5), Antonijo (18), Antonio (110), Antun (485), Nino (658), Tonček (235), Tonči (16), Tone (515), Toni (434) itd. Ženska oblika imena Anton je Antonija (8002, 25. mesto), ki ima različice Antonela (25), Antonia (32), Antonina (15), Nina (8887, 16. mesto), Tončka (365), Tonica (6), Tonija (5), Tonja (87), Tonka (54) itd.

^{28.december: sv. Anton iz Lerinsa, puščavnik}
God:
• 12. januar
• 17. januar
• 19. januar
• 12. februar
• 10. april
• 24. april
• 7.maj
• 7. junij
• 13. junij
• 5. julij
• 10. julij
• 20. september
• 23. september
• 24. september
• 28. september
• 30. september
• 24. oktober
• 7. november
• 28. december

Ime Anton izhaja iz latinskega imena Antonius. To je rimsko rodovno ime, ki je sorodno z rimskimi imeni Antenius, Antilius, Antius, Antula (žensko ime). Vsa ta imena naj bi izhajala iz domnevnega imena *Anto, ki je verjetno etruščanskega izvora in neugotovljivega pomena. Antonius se je imenovala rimska rodbina; iz nje sta npr. Mark Antonij, slaven rimski govornik, ki je živel od leta 143 do 87 pred n. št., in Mark Antonij, vnuk prejšnjega, sorodnik in ljubljenec Julija Cezarja.

Anton oziroma Antonij je bilo ime več svetnikov. Prvi je bil Anton Veliki, puščavnik iz Tebaide v starem Egiptu (250–356). Velja za ustanovitelja meniškega življenja in so ga že v starem veku med drugim poimenovali "božji apostol" (v koledarju 17. januarja). Razen njega je znan še sv. Anton Padovanski, frančiškanski pridigar (1195–1231) (v koledarju 13. junija). V Sloveniji je tema svetima Antonoma posvečeno 59 cerkva.

Različice: Aleks-Theo, Fedja (17), Fedja Janez, Fedor (45, 49,357, 60, 69), Feodor (4), Feodor Ivan, Feodor Vladimir, Fjodor, Fjodor Franc, Jože Theodor, Marcos Teodoro, Tej, Tejo (9), Teo (145, 106, 63, 34, 12), Teodat Bogdan, Teodoro, Teofil (7), Todor (54, 63, 71, 68, 52). Teofil Frančišek, Theo (4), Theodor (5), Theodor Rudolf, Tivadar (5), Tomislav Fedor. Ženska oblika: Teodora (260).

^{28. december: sv. Teodor patriarh carigrajski}
God:
• 2. januar
• 19. januar
• 17. februar
• 7. april
• 20. april
• 22. april
• 27. april
• 20. maj
• 31. maj
• 4. julij
• 12. julij
• 16. avgust
• 19. september
• 21. september
• 9. november
• 11. november
• 3. december
• 27. december
• 28. december

Teodor izhaja iz latinskega imena Theodorus, to pa iz grškega [Theodoras], ki je zloženo iz grških besed theôs 'bog' in dôron 'dar'. Ime je bilo zelo priljubljeno pri kristjanih. Pomensko blizu imenu Teodor so še grška imena [Theôdotos], latinsko Theodotus, [Theodosios], latinsko Theodosius, [Dôrôtheos], ženska oblika [Dôrothéa], latinsko Dorotheus, Dorothea (Vrstni red sestavin je v primerjavi z imenom Teodor obrnjen!), v latinskem prevodu pa še Adeodatus, Deodatus, Deusdedit. Po pomenu in sestavi ustrezata imenu Teodor slovenski imeni Božidar, skrajšano Božo, in Bogdan, skrajšano Bogo. »Bogu všečno ali ljubo ime« je še Teofil, latinsko Theophilus, grško [Theôfilos], zloženo iz grških besed [theôs] 'bog' in [filos] 'ljub, mil', ki mu ustrezajo slovenski imeni Bogoljub, Bogomil, češko Bohumil ter latinsko Amadeus (prim. amo »ljubiti« in deus 'bog', npr. slavni Wolfgang Amadeus Mozart).

Teodor je pri Angležih Teodore, skrajšano Ted, Teddy; pri Italijanih in Špancih Teodoro; pri Francozih Théodore; pri Madžarih Tivadar ali Tôdor; pri Rusih Fjodor, starejše Feodor, skrajšano Fedja, ženska oblika Fedora; pri Fincih skrajšano Teuro.

Teodor je pogosto ime članov vladarskih rodbin in papežev. Ti se večkrat omenjajo v vseh knjigah GZS.

Z imenom Teodor so poimenovani tudi mnogi svetniki.

• Teodor, sv., † 514 ali 594, škof v Marseillu v Franciji (2. januar)
• Teodor, sv., 4. st., škof v Cireni na Cipru (19. januar)
• Teodor, sv., † ok. 306, mučenec v Pontu (17. februar)
• Teodor, sv., 5. st., iz Carigrada (20. april)
• Teodor, sv., † 613, škof in opat v Anastasiopoliju (22. april)
• Teodor, sv., 4. st., opat v Egiptu (27. april)
• Teodor, sv., † ok. 774, škof v Paviji v Italiji (20. maj)
• Teodor, sv., † 357/358, menih in mučenec v egiptovski Aleksandriji (31. maj)
• Teodor, sv., 4. st., škof in mučenec v libijski Cireni (4. julij)
• Teodor, sv., 4. st., prvi škof v Vallisu v Švici (16. avgust)
• Teodor, sv., 2. st., vojak in mučenec v Pergah v Pamfiliji (21. september)
• Teodor, sv., 4. st., mučenec v Aleksandriji (3. december)
• Teodor, sv., † 687, škof v Carigradu (28. december)
• Teodor (Božidar), sv., † 306, mučenec (9. november)
• Teodor (Božidar) in Ivan, sv., † 983, prva kijevska mučenca (12. julij)
• Teodor Canterburyjski, sv., † 690, škof (19. september)
• Teodor Graptos, sv., † pred 842, duhovnik, brat škofa Teofana v Niceji (27. december)
• Teodor Studit, sv., † 826, opat na Prinčevem otoku pred Carigradom (11. november)
• Teodor, škof, Irenej, diakon, Serapion, lektor, in Amon, lektor, sv., prva st., mučenci v Pentapoli v Libiji (7. april)

Različice: Aleks-Theo, Fedja (17), Fedja Janez, Fedor (45, 49,357, 60, 69), Feodor (4), Feodor Ivan, Feodor Vladimir, Fjodor, Fjodor Franc, Jože Theodor, Marcos Teodoro, Tej, Tejo (9), Teo (145, 106, 63, 34, 12), Teodat Bogdan, Teodoro, Teofil (7), Todor (54, 63, 71, 68, 52). Teofil Frančišek, Theo (4), Theodor (5), Theodor Rudolf, Tivadar (5), Tomislav Fedor. Ženska oblika: Teodora (260).

^{27. december: sv. Teodor Graptos}
God:
• 2. januar
• 19. januar
• 17. februar
• 7. april
• 20. april
• 22. april
• 27. april
• 20. maj
• 31. maj
• 4. julij
• 12. julij
• 16. avgust
• 19. september
• 21. september
• 9. november
• 11. november
• 3. december
• 27. december
• 28. december

Teodor izhaja iz latinskega imena Theodorus, to pa iz grškega [Theodoras], ki je zloženo iz grških besed theôs 'bog' in dôron 'dar'. Ime je bilo zelo priljubljeno pri kristjanih. Pomensko blizu imenu Teodor so še grška imena [Theôdotos], latinsko Theodotus, [Theodosios], latinsko Theodosius, [Dôrôtheos], ženska oblika [Dôrothéa], latinsko Dorotheus, Dorothea (Vrstni red sestavin je v primerjavi z imenom Teodor obrnjen!), v latinskem prevodu pa še Adeodatus, Deodatus, Deusdedit. Po pomenu in sestavi ustrezata imenu Teodor slovenski imeni Božidar, skrajšano Božo, in Bogdan, skrajšano Bogo. »Bogu všečno ali ljubo ime« je še Teofil, latinsko Theophilus, grško [Theôfilos], zloženo iz grških besed [theôs] 'bog' in [filos] 'ljub, mil', ki mu ustrezajo slovenski imeni Bogoljub, Bogomil, češko Bohumil ter latinsko Amadeus (prim. amo »ljubiti« in deus 'bog', npr. slavni Wolfgang Amadeus Mozart).

Teodor je pri Angležih Teodore, skrajšano Ted, Teddy; pri Italijanih in Špancih Teodoro; pri Francozih Théodore; pri Madžarih Tivadar ali Tôdor; pri Rusih Fjodor, starejše Feodor, skrajšano Fedja, ženska oblika Fedora; pri Fincih skrajšano Teuro.

Teodor je pogosto ime članov vladarskih rodbin in papežev. Ti se večkrat omenjajo v vseh knjigah GZS.

Z imenom Teodor so poimenovani tudi mnogi svetniki.

• Teodor, sv., † 514 ali 594, škof v Marseillu v Franciji (2. januar)
• Teodor, sv., 4. st., škof v Cireni na Cipru (19. januar)
• Teodor, sv., † ok. 306, mučenec v Pontu (17. februar)
• Teodor, sv., 5. st., iz Carigrada (20. april)
• Teodor, sv., † 613, škof in opat v Anastasiopoliju (22. april)
• Teodor, sv., 4. st., opat v Egiptu (27. april)
• Teodor, sv., † ok. 774, škof v Paviji v Italiji (20. maj)
• Teodor, sv., † 357/358, menih in mučenec v egiptovski Aleksandriji (31. maj)
• Teodor, sv., 4. st., škof in mučenec v libijski Cireni (4. julij)
• Teodor, sv., 4. st., prvi škof v Vallisu v Švici (16. avgust)
• Teodor, sv., 2. st., vojak in mučenec v Pergah v Pamfiliji (21. september)
• Teodor, sv., 4. st., mučenec v Aleksandriji (3. december)
• Teodor, sv., † 687, škof v Carigradu (28. december)
• Teodor (Božidar), sv., † 306, mučenec (9. november)
• Teodor (Božidar) in Ivan, sv., † 983, prva kijevska mučenca (12. julij)
• Teodor Canterburyjski, sv., † 690, škof (19. september)
• Teodor Graptos, sv., † pred 842, duhovnik, brat škofa Teofana v Niceji (27. december)
• Teodor Studit, sv., † 826, opat na Prinčevem otoku pred Carigradom (11. november)
• Teodor, škof, Irenej, diakon, Serapion, lektor, in Amon, lektor, sv., prva st., mučenci v Pentapoli v Libiji (7. april)