Med pogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Zora na 199. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo z imenom Zora poimenovanih 940 (1971: 1.803; 1994: 1.421; 2007: 1.145; 2012: 1.052) oseb ženskega spola. Različice imena Zora so: Zorana (2016: 86; 2012: 81), Zoranka, Zorica (716, 234. mesto), Zorislava (91), Zorka (2016: 546; 2012: 588, 254.mesto), Marija Zora (5), Zora Marija (14), Zoroslava. Moške oblike: Zoran (1971: 1.718; 1994: 3.307; 2012: 3.830, 67. mesto; 2016: 3.875 - 69. mesto), Zorislav (12), Zorko (113).

God:

pri imenu Fulgenicij:

• 1. in 14. januar

pri imenu Albin

• 1. marec

pri imenu Lucija

• 12. maja
• 25. junija
• 13. decembra
• nekdaj: 16. decembra

Ime Zora z različicami je slovanskega izvora. Pogosto je na hrvaškem in srbskem jezikovnem področju, od koder je tudi s priseljenkami prišlo v Slovenijo. Nastalo je iz občne besede zóra 'jutranja zarja', latinsko aurora, ki je bilo tudi imenska podstava za ime Aurora (2016: 113; 2012: 73). Ime Zora je lahko tudi skrajšano iz zloženega imena Zorislava oziroma Zoroslava (tj. iz *zora + slava). Imena Zorana, Zorica, Zorka so tvorjenke na ‑ana, ‑ica, ‑ka iz imena Zora ali Zor, ime Zoranka pa tvorjenka na ‑ka iz imena Zoran ali Zorana. Ime Zor (v priimkovnem procesu je iz njega nastal priimek Zor – 2012: 159), ki danes ni več v rabi, je nastalo iz občne besede zòr knjižno 'zora, svit' in 'zarja'. Iz imena Zor so s priponskimi obrazili ‑an, ‑e, ‑in, ‑jan, ‑o tvorjena imena Zoran, Zore, Zorin, Zorjan, Zoro. Iz občne besede zárja 'rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu' je nastalo imenu Zora pomensko sorodno ime Zarja (2016: 813 - 220. mesto; 2012: 525 - 262. mesto), ki je postalo modno po letu 2000.

Glede na približno pomensko sorodnost se ime Zora z različicami in moškimi oblikami v koledarju pridružuje imenom Albin, Fulgencij, Lucija ter Albina. Slednja je nekdaj godovala z Zoro tudi 16. decembra, ko je bila v koledarju sv. Albina, italijanska mučenka.

• Fulgencij, sv., † 533, škof, Ruspe, Severna Afrika (1. januar)
• Fulgencij, sv., † ok. 632, škof v Eciji v Španiji (14. januar)

• Albin (Belko), sv., † 550, opat in škof (1. marec)
• Albuin, sv., † 1005/6, škof v Brixnu (Ingenuin in Albuin) - (5. februar)

• Lucija Filippini, sv., † 1732, ustanoviteljica Družbe pobožnih učiteljic (25. marec, god 12. maj)
• Lucija in tovariši, sv., prva st., mučenci v Rimu (25. junij)
• Lucija, sv., 4. st., mučenka (13. december)

Ime Rahela je med ženskimi imeni v Sloveniji na 642. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 92 (1971: 32; 1994: 64) oseb. Različice imena Rahela so: Rahila (2012: 9), Raja (8), Raša (12).

God:
• 1. januar

Rahela je svetopisemsko ime. Izhaja iz hebrejskega imena Rahél z nekdanjim pomenom 'ovca', preneseno 'potrpežljiva'. Rahela je v grščini 'Rahél, v vulgati Rachel. Po stari zavezi je Rahela Labanova hči in Jakobova (Jakob je začetnik judovskega naroda) najljubša žena. Bila je mati Jožefa in Benjamina, ki sta bila najmlajša Jakobova sinova. Rahela je ob porodu Benjamina umrla.

Rahela je pri Angležih in Francozih Rachel, pri Italijanih Rachele, pri Nemcih Rachel, pri Čehih Ráchel, manjšalno Ráchelka, Raška, El(k)a, pri Poljakih Rachela, pri Rusih Rahil, ljubkovalno Hilja, pri Špancih
Raquel.

Znana imena so se pogosto posplošila v izraze, ki označujejo različne, pogosto negativne človeške like. Tako je iz imena Rahela v češčini nastal izraz ráchel slabšalno in zastarelo v pomenu 'stara, grda ženska'. Angleško žargonsko rachel pa pomeni 'pomladiti (se)' in je nastalo iz angleškega Madam Rachel, the beauty for ever swindler (gl. K. Sornig, Jack and Jill reconsidered, GLS
1975, 2, str. 162).

Osebe z imenom Rahela lahko po Zdravku Revnu (Kdaj goduješ?) praznujejo god 1. januarja, ko je bila nekdaj v slovenskem spisku svetnikov tudi Rahéla, svetopisemska žena, žena očaka Jakoba.

Ime Rado je med moškimi imeni v Sloveniji na 166. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Rado poimenovanih 1022 (1971: 1559; 1994: 1130; 2008: 1045) prebivalcev Slovenije. Različice: Rade (2012: 395), Radenko (231), Radislav (122), Radivoj (263), Radivoje (149), Radko (143), Radomir (274), Radoslav (328), Radoš (89), Radovan (860), Radan (22), Radigoj (5), Radiša (56), Radmil (8), Radmilo (13), Radoje (33), Radojica (34), Radojko (23), Radoljub (12). Ženska oblika imena Rado je Rada (1971: 143; 1994: 271; 2012: 275) z različicami Radana (2012: 38), Radenka (43), Radica (59), Radinka (35), Radislava (33), Radojka (369), Radomira (12), Radosava (32), Radoslava (43).

God:

pri imenu Jakob:

• 3. maj
• 25. julij

pomensko pri imenu Gavdencij

• 22. januar
• 6. maj
• 14. oktober
• 25. oktober

pomensko pri imenu Hilarij

• 13. januar
• 28. februar
• 16,. marec
• 5. maj
• 20. maj
• 3. junij
• 12. julij

na god sv. Radboda

• 29. november

 Ime Rado je med moškimi imeni v Sloveniji na 166. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Rado poimenovanih 1022 (1971: 1559; 1994: 1130; 2008: 1045) prebivalcev Slovenije. Različice: Rade (2012: 395), Radenko (231), Radislav (122), Radivoj (263), Radivoje (149), Radko (143), Radomir (274), Radoslav (328), Radoš (89), Radovan (860), Radan (22), Radigoj (5), Radiša (56), Radmil (8), Radmilo (13), Radoje (33), Radojica (34), Radojko (23), Radoljub (12). Ženska oblika imena Rado je Rada (1971: 143; 1994: 271; 2012: 275) z različicami Radana (2012: 38), Radenka (43), Radica (59), Radinka (35), Radislava (33), Radojka (369), Radomira (12), Radosava (32), Radoslava (43).

Ime Rado je tvorjenka na ‑o iz skrajšanih oblik zloženih slovanskih imen s sestavino rad, npr. Radigoj, Radislav, Radivoj, Radoljub, Radomir, Radoslav, Milorad, ali naravnost iz pridevnika rad, ki v teh imenih pomeni 'vesel'. Iz pridevnika rad je izpeljan glagol radovati v pomenu 'veseliti se'. Pomensko sorodna imena, ki se rabijo pri nas ali drugod, so Veselko, Gavdencij in Hilarij. Osebna imena s sestavino rad naj bi izražala radost staršev in njihove želje. Izhajala naj bi še iz časa, ko je pridevnik rad še imel magično vrednost. S tem je povezan tudi ruski folklorni izraz radunica. Ta označuje verski običaj spominjanja umrlih ob grobovih v tednu po veliki noči, ki se je ohranil pri pravoslavnih kot preostanek starega kulta mrtvih. Izraz radunica pomeni, da se umrli veseli prinesenih darov. Imena s sestavino rad so imeli že stari Slovenci, pogosta pa so tudi pri drugih slovanskih narodih, zlasti pri Hrvatih in Srbih. Pri njih je iz teh imen nastalo mnogo priimkov in krajevnih imen. Taka so tudi slovenska imena Radovljica, Radgona, Radohova vas.

Ime Rado je v koledarju uvrščeno k imenu Jakob (3. maja, 25. julija). Povezavo imen Rado in Jakob, ki pomensko nimata nič skupnega, je pojasnil J. Glonar v Slovarju slovenskega jezika, str. 326: Radoslav, moško ime, = Jakob; uvedeno od Jakoba Razlaga, ki je bil doma iz Radoslavec. Po pomenu ime Rado koledarsko uvrščajo k imenoma Gavdencij (22. januarja, 6. maja, 14. in 25. oktobra) in Hilarij (13. januarja, 28. februarja, 16. marca, 5. in 20. maja; 3. junij; 12. julij), po glasovni podobnosti še k imenu Radbod (29. novembra).

Med ženskimi imeni je Doroteja na 145. mestu. Tako se je leta 2006 imenovalo 1459 1971: 895; 1994: 1382) oseb ženskega spola. Zanimanje za ime Doroteja je bilo največje v letih 1921–1960, po upadanju pa se v zadnjih desetletjih spet precej povečuje. Različice imena Doroteja so: Dora (1971: 719; 1994: 386; 2006: 406, 286. mesto), Dorica (2006: 142), Doris 547, 239. mesto), Darja (6266, 38. mesto), Rotija (17), Teja (2006: 2192, 118. mesto), Tea (1382, 148. mesto). Moška oblika imena Doroteja je Dorotej. Tako se je leta 2006 imenovalo 19 (1994: 15) oseb. Še bolj redka je oblika Tejo (12), pogostejša pa oblika Teo (2006: 370).

God:

• 6. februar

Med ženskimi imeni je Doroteja na 145. mestu. Tako se je leta 2006 imenovalo 1459 1971: 895; 1994: 1382) oseb ženskega spola. Zanimanje za ime Doroteja je bilo največje v letih 1921–1960, po upadanju pa se v zadnjih desetletjih spet precej povečuje. Različice imena Doroteja so: Dora (1971: 719; 1994: 386; 2006: 406, 286. mesto), Dorica (2006: 142), Doris 547, 239. mesto), Darja (6266, 38. mesto), Rotija (17), Teja (2006: 2192, 118. mesto), Tea (1382, 148. mesto). Moška oblika imena Doroteja je Dorotej. Tako se je leta 2006 imenovalo 19 (1994: 15) oseb. Še bolj redka je oblika Tejo (12), pogostejša pa oblika Teo (2006: 370).

Ime Doroteja izhaja iz grškega imena Dōrothéa, ki je ženska oblika imena Dōrótheos, slovensko Dorotej. Dōrótheos je zloženka iz grških besed dō'ron 'dar' in theós 'bog'. Iz istih sestavin je zloženo grško ime Theódōros, slovensko Teodor, samo v obrnjenem vrstnem redu. Pomensko in po sestavi imenu Teodor ustreza latinsko ime Deodatus, francosko Dieudonné, Daudet, slovenska ustreznica pa je Božidar.

Ime Doroteja je pri Angležih Dorothy, skrajšano Dolly; pri Nemcih Dorothea, skrajšano Dora, Doris, Dorle, Thea; pri Ircih manjšalnica Doreen; pri Rusih Dorofeja, skrajšano Darja; pri Čehih in Poljakih Dorota; pri Francozih Dorothée, manjšalno Dorette; pri Švedih Dorrit.

Doroteja (Rotija) je tudi ime svetnice in mučenke, ki je umrla leta 310 v mestu Cezareja v Kapadokiji (v koledarju 12. marca).

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Breda na 115. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2012 z imenom Breda poimenovanih 2288 (1971: 2462; 194: 2506) prebivalk Slovenije. Zelo redka je bila manjšalno-ljubkovalna oblika Bredica (2012:10).

God:

 na sv. Brigito

• 1. februar
• 23. julij

 pri imenu Frida (sv. Friderik):

• 3. marec
• 18. julij

 na god sv. Fridolina:

• 6. marec

Izvor imena Breda do zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Z izjemo ljudske pesmi manjkajo starejši zapisi. Prav tako imena Breda ne najdemo v drugih slovanskih in sosednjih jezikih. Nekateri jo povezujejo z imenom Brigita oziroma različico Brida ter z imenom Frida, nemško Friede (gl. J. Glonar, Slovar slovenskega jezika, str. 13), skrajšano obliko imena Friderika. Daljši obstoj tega imena pri nas dokazuje njegova prisotnost v slovenski ljudski pesmi, v kateri nastopa "mlada Breda". V 1. knjigi Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmi so pod naslovom Nesrečna nevesta in s podnaslovom "Mlada Breda" pesmi od zaporedne številke 102. do 107. V njih se za nevesto pojavijo imena Bredka, Breda, mlada Breda, Brajda, Brajdica, enkrat Anjčka, v pesmih 105. in 107. pa nevesta ni imenovana.

Samo navidez je z imenom Breda povezan izraz breda 'težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora'. Ta namreč izvira iz imena tovarne Breda, ki jo je leta 1886 v Milanu ustanovil inženir Ernesto Breda.

Glede na domnevno povezavo z imenoma Brigita, Frida se ime Breda v koledarju uvršča k imenu Brigita – 1. februarja Brigita Irska, devica († leta 523) in 23. julija Brigita (Birgita) Švedska, redovnica († leta 1373) ali k imenu Frida – 3. marca Friderik, nizozemski opat († leta 1175), 18. julija Friderik, nizozemski škof, mučenec († leta 838), 6. marca Fridolin, irski opat († okrog leta 600).

Luka je že tretje desetletje zelo popularno in modno ime. Tako se je leta 2006 imenovalo 8696 (1971: 399; 1994: 4801) oseb, kar ga je uvrščalo na 25. mesto. Precej manj pogoste ali zelo redke so različice Luc (13), Lucas (26), Lukas (104), Lukec (7), Lukež (manj kot 5).

God:
• 6. februar
• 7. februar
• 30. maj
• 18. oktober
• 24. november

Luka je že tretje desetletje zelo popularno in modno ime. Tako se je leta 2006 imenovalo 8696 (1971: 399; 1994: 4801) oseb, kar ga je uvrščalo na 25. mesto. Precej manj pogoste ali zelo redke so različice Luc (13), Lucas (26), Lukas (104), Lukec (7), Lukež (manj kot 5).

Ime Luka izhaja iz latinskega imena Lucas. To naj bi nastalo po krajšanju iz *Lucanus v pomenu 'kdor izhaja iz Lukanije', tj. pokrajine v južni Italiji. Po drugi razlagi ga podobno kot ime Lucius, slovensko Lucij z žensko obliko Lucija, povezujejo z latinsko besedo lux, v rodilniku lucis, v pomenu 'svetloba, svetlost, sijaj'. Prvotna in starejša oblika za latinsko Lucas je Lukež, zdaj prevladujoča Luka, poslovenjena Lukas. Skrajšana oblika Luc je lahko nastala tudi iz imena Lucij, medtem ko je ljubkovalno Luki večinoma samo klicna oblika.

Luka je angleško Luke, Lucas, francosko Luc, knjižno Lucas, češko Lukáš, Lukeš, hrvaško Luka, Luko. Iz imena Luka in njegovih različic so nastali priimki Lukač, Lukan, Lukas, Lukek, Lukež, Lukman, Lukovšek, Lukša, Lukšič itd., a tudi nekatera naselbinska imena, kot Lukačevci, Lukanja vas, Lukanja, Lukavci. Lukavski Vrh, Lukovica.

Iz nove zaveze je znan sveti Luka, apostol in evangelist (v koledarju 18. oktobra). Bil je spremljevalec sv. Pavla ter je napisal 3. evangelij in Apostolska dela. Njegova oznaka evangelista je vol, s katerim ga tudi upodabljajo. Po poklicu je bil zdravnik in velja za zavetnika zdravnikov, knjigovezov, zlatarjev, umetnikov, slikarjev ter živine, vremena itd. Po volu kot simbolu evangelista Luka se je Luka ali Lukež uveljavil kot zavetnik kmetov. Na to in na kmečka opravila kažeta reka Sv. Luka repo puka. Sv. Lukež repni pukež. V Sloveniji so štiri cerkve sv. Luka (Lukeža). Z Lukovim godom je povezan izraz lúkovščak 'oktober', a tudi reka Sv. Luka v roke huka in Sv. Luka sneg prikuka. Iz imen Luka in Matija je po ljudskoetimološkem preoblikovanju nastal izraz lukamatija 'lokomotiva'.

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Hilda na 228. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo s tem imenom poimenovanih 699 (1971: 1374; 1980: 1156; 1994: 969) ženskih oseb. Navedeni podatki kažejo, da je zanimanje za ime Hilda po letu 1971 zelo upadalo in da se je zato število oseb s tem imenom skoraj prepolovilo. To potrjujejo tudi podatki o vseh zdaj živih Hildah po obdobjih od obdobja do leta 1930 (91oseb) do konca leta 2011. Največ zdaj živih Hild je iz obdobij do leta 1960 (= 625), vse preostale (= 74) so iz obdobij upadanja do leta 1990, iz obdobij do konca leta 2011 pa ni nobene! Različice imena Hilda so: Elda (2012: 135, večinoma v obalno-kraški in goriški regiji), Ilda (30), Hildegarda (90) s pisno različico Hildegard (17).

God:
• 5. februar
• 20. april
• 17. september
• 17. november

Ime Hilda izhaja iz nemškega imena Hilda oziroma Hilde. Nemško Hilda običajno razlagajo kot skrajšano obliko nemških ženskih zloženih imen, ki vsebujejo starovisokonemško sestavino hiltja v pomenu 'boj', npr. Hildegard, Hildburg, Hildegunde, Hildrun, Hildraud, Hildrud ali Brunhilde, Klotilda, Krimhilda, Mathilde. Sestavino hiltja imajo tudi nemška moška zložena imena, npr. Hildibert, Hildibrand, Holdigrid, Hildigar, Hildiman, Hildowald, Hildiwin, Hildulf. Drugo sestavino nemškega ženskega imena Hildegard, tj. gard razlagajo iz starovisokonemškega gart 'ograja, plot'. Pri nas se uporablja Hildegarda z redkejšo različico Hildegard, na Koroškem v ljudskem izročilu Liharda.

V koledarju se ime Hilda pridružuje imenom Hildegarda, Hildegunda itd., iz katerih je lahko nastala po krajšanju. Tako se aprilska Hilda pridružuje imenu Hildegunda: 20. aprila sv. Hildegunda, nemška redovnica († 1188), v koledarju pa so 17. septembra Hildegarda, nemška opatinja († 1179), 17. novembra Hilda († 680) opatinja v Whithbyju v Anglijio; 5. februarja Liharda Kamenska, mati sv. Albuina (†990?). Liharda (tj. Hildegarda) je v Podjuni na Koroškem zamenjala sv. Agato (5. februarja). Po njej se imenujejo Lihardini kržeji (= Agatini hlebčki), tj. blagoslovljeni hlebčki (zdaj pomanjšani veliki kot orehi), ki jih v kamenski cerkvi na njen god po dopoldanskem cerkvenem opravilu mečejo v množico (Podrobno o tem N. Kuret, Praznično leto Slovencev, Druga knjiga, str. 540–543 itd.).

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Mladen na 148. mestu. Dne 1. 1. 2012 je bilo z imenom Mladen poimenovanih 1284 (1971: 556; 1994: 1115) prebivalcev Slovenije. Med Različice imena Mladen so Mladenko (2012: 31), Mlađen (28), Mladan, Mladenče, Mladinko, Mladjan (5), Mladjo, Mladomir, Mladžan, Mlađan, Mlađo. Ženska oblika imena Mladen je Mladena (2012: 12) z različicami Mladenka (64), Mladja, Mladjenka (9), Mlađenka (7).

God:

na sv. Juvencija in Juvenala

• 8. februar
• 3. maj
• 2. julij

Ime Mladen je po izvoru slovansko. Tvorjeno je s priponskim obrazilom -en iz pridevnika mlad. Iz tega so v slovenskem jeziku izpeljani samostalniki, ki označujejo mlade ljudi: mladec, mladenič, mladenka, mladež, mladin, mladina, mladinec, mladinka. Pri nas imajo to ime in različice večinoma priseljenci s hrvaškega, srbskega in makedonskega jezikovnega področja nekdanje Jugoslavije ter njihovi potomci, sicer pa je tudi v Bolgariji, redko pri Čehih in Slovakih. Hrvaški etimolog P. Skok (Etimologijski rječnik II, str. 439) pri iztočnici mlad navaja imena Mladen, Mladin, Mlađen, Mladijen. Dodali bi lahko še priimek Mladenović, ki je nastal iz imena Mladen in je tvorjen s priponskim obrazilom ‑ić iz svojilnega pridevnika *Mladenov ter je prvotno pomenil 'Mladenov sin'. Na slovenskem ozemlju je v 9. do 10. stoletju v Čedadskem evangeliju zapisana Mlada, neka romarka, ki je obiskala štivansko božjo pot. Pri nas zdaj ime Mlada statistično ni izkazano. Po F. Miklošiču (Die Bildung der slavischen Personennamen, str. 77) so iz imen s sestavino mlad tvorjena krajevna imena , kot češka Mladějov, Mladěnovice, Mladoňov, Mladotice, Mladostov, Mladikov, Mladkov, Mladoševice itd., v poljščini Młodziejowice.

V koledarju se ime Mladen z različicami uvršča k imenoma Juvencij in Juvenal: 8. februarja Juvencij, maloazijski škof († leta 397); 3. maja Juvenal, maloazijski škof († leta 376) in 2. julija Juvenal, jeruzalemski patriarh (5. stol.).