Ali je papež Frančišek politik, medijska zvezda, revolucionar? Kam so izginili rdeči papeški čeveljci, zakaj papež povzroča toliko preglavic svojim varnostnim službam? Kaj nas pri njem navdušuje? Zakaj je nam mladim zaradi njega lažje povedati, da smo kristjani?

Praznikov in božičnega časa vsi ne doživljajo praznično, čarobno, niti ne v krogu tople družine. Mnogi poznamo primere sošolcev, prijateljev, sovaščanov, ki so se oddaljili iz družbe, se hvalili s kajenjem marihuane, prinašali na zabavo te ali one tabletke itd. Nato takega sošolca, prijatelja, sovaščana morda nekaj časa ni bilo na spregled, dokler ni prišla novica o tem, da je padel v droge. Da ga samo še pije. Da so ga starši prijavili policiji, ker je doma pokradel večino stvari. Da je izgubil službo, izgubil družino ... 

Ker za januar velja, da je mesec verskega tiska, sem se na pogovor tokrat odpravil k sestri Romani, ki verske vsebine v naše domove prenaša preko televizijskega medija – v oddaji Obzorja duha. Sestra Romana je predstojnica skupnosti Emavs, kjer fančiškanke Marijine misijonarke opravljajo svoje poslanstvo, sicer pa njena angažiranost in ustvarjalnost ne pozna meja.

Rubrika Moj poklic je poslanstvo predstavlja razne službe v cerkvenem občestvu in odgovarja na vprašanja, ki si jih laiki tako radi zastavljamo, na primer: kaj pa ta sploh dela? Zakonik cerkvenega prava cerkveno službo opredeljuje takole: »Cerkvena služba je katerakoli naloga, ki je po Božji ali cerkveni ureditvi trajno ustanovljena, da se opravlja v duhovni namen« (kan. 145). Ta služba je podeljena zelo različnim posameznikom, katerih delovne naloge in ritem življenja bomo predstavili v tej rubriki. Začeli smo z obiskom župnika. Župniki so nam najbolj blizu, pa vendar imamo o njih, mogoče zaradi nepoznavanja njihovega dela, največ pripomb, pomislekov, kritik.

Del slovenske tehniške dediščine, ki jo hranijo domači muzeji, smo vam že predstavili v prispevkih Muzej pošte in telekomunikacij ter Mestni muzej Idrija. Leta 1951 je bil ustanovljen Tehniški muzej Slovenije, ki domuje v nekdanjem kartuzijanskem samostanu Bistra pri Vrhniki. Ustanovljen je bil, da bi raziskoval, zbiral in javnosti predstavljal slovensko tehniško dediščino. V Sloveniji imamo vrsto zasebnih muzejev oz. zbirk, v katerih zbiratelji posvečajo posebno skrb tehniški dediščini. Med njimi je tudi muzej, posvečen motociklom, ki predstavlja eno večjih in najbolj pestrih zbirk motociklov na svetu. Muzej motociklov Grom je bil ustanovljen septembra 1997, z željo, da se ohrani del slovenske tehnične kulture na tem področju. Zaživel je dve leti pozneje in tako letos praznuje 15. letnico svojega delovanja.

Nahaja se na Vranskem, tik ob izvozu z avtoceste. V muzeju sta prikazana zgodovina in razvoj svetovnega ter slovenskega motociklizma. Poleg vseh vrst motorjev zbudijo našo pozornost registrske tablice iz obdobja pred drugo svetovno vojno, pa tudi usnjene ter lanene obleke, čelade, medalje, značke, znamke, plakati in mnogi drugi predmeti. Muzej motociklov Grom privabi številne obiskovalce: od najmanjših do najstarejših, od šolarjev do vrhunskih poznavalcev. Prvim muzej morda vzbudi sanje o lastnem motociklu, oni drugi pa občudujejo tehnološki razvoj.

Za znoret! Vedno znova pridem do te točke ... Ne vem, kaj je s temi puncami ... Že Jana, pa Špela ... Ravno takrat, ko sem 'imel vse v rokah' – ko sem obvladoval situacijo, so odhajale. Jana mi je zabrusila v slovo, da sem manipulant. Špela mi je rekla: "Upam, da boš prihodnjič, ko boš prišel do iste lekcije, ugotovil, da se moraš za življenje v dvoje učiti. Ti misliš, da lahko vodiš vse po svoji volji – celo ljubezen. A jo prav zato dušiš. Mogoče boš nekoč spoznal, da je ljubezen učiteljica in se je treba v marsikaj privzgojiti in priučiti, da te lahko vodi dalje ..." Počutil sem se ponižan. Njene besede sem hotel odmisliti; odganjal sem jih, dokler mi ni Simona povedala, da "tako ne gre več naprej." Zakaj ne? Saj jo imam rad – vse bi storil zanjo; ona pa govori, da jo dušim. Jaz nisem kriv ... Še nikoli se nisem bil tako na tleh ...«

Srečal sem otroke, ki so imeli težave, ker so doživeli samo ljubezen, ne pa omejitev.

dr. Aleksander Zadel

Prazniki so za številne ljudi še bolj 'prazni', kot navadni dnevi. Božično novoletni prazniki so tako velik preizkus za te ljudi, pa tudi za vse nas. Za nas, koliko smo podlegli potrošništvu, za osamljene pa tudi, koliko zmorejo iti iz sebe in se odpraviti naproti k (D)drugemu. O praznikih, praznovanju, poti k drugemu, osamljenosti, o potrošništvu, vzgoji in še marsičem smo se pogovarjali s psihologom Aleksandrom Zadelom.

- Potrošništvo se je zažrlo v vse pore sodobnega življenja. Tudi v praznovanje in z njim povezano obdarovanje. Se mu je mogoče sploh upreti?

Mogoče čutimo svojo nemoč na globalni ravni, ampak vedno ima človek izjemen vpliv na to, kaj bo sam naredil in kako bo sam živel. Okoliščine, v katerih živimo, niso zavidljive, ker živimo v težkih razmerah, kjer nas dnevno bombardirajo z informacijami, naj kupimo to ali ono, ker bo prav to, kar je na prodaj (!) izboljšalo kakovost našega življenja, počutja, sreče, ljubezni ... Nemci so izračunali, da dobimo na dan od sedem do osem tisoč informacij, ki spodbujajo nakupe. Seveda je po vsem tem težko ohraniti zdravo pamet. Ni pa nemogoče! Zaradi potrošništva smo ljudje nagnjeni k temu, da se prepuščamo toku, kar ni dobro. Vsak od nas, ki ima v sebi še ščepec 'zdrave kmečke pameti', ve in razume, da mu stika s sabo ne morejo dati materialne dobrine ali obisk nakupovalnega središča.

V Martinju, na Goričkem, so 8. decembra obhajali poseben jubilej, 100 letnico izida prve številke prekmurskega tednika Novine. Ob tej priložnosti so pripravili posebno razstavo, kjer so na ogled različni izvodi tednika Novine, ki je izhajal od 8. decembra 1913 pa do 3. aprila 1941. Novine so v najboljših letih imele skoraj 6000 naročnikov - torej je na Novine bil naročen vsak dvanajsti prebivalec Slovenske krajine.

Pobudnik in prvi urednik Novin je bil Jožef Klekl st. »Zdi se, da je Klekl ustanovil Novine, predvsem da bi omejil madžarski, kot je sam dejal, brezbožni liberalizem, in ker je slutil, da prihaja komunizem oziroma boljševizem,« je ob odprtju poudaril soboški škof Peter Štumpf. Poslanstvo Novin je bilo tudi obveščati prekmurskega človeka in mu dvigati slovensko narodno zavest. Novine so s pisanjem o gospodarstvu, leposlovju, aktualnih dogodkih, politiki in verskem življenju širile obzorje ljudem med Muro in Rabo, kot tudi širše in s tem mogoče odločilno prispevale k temu, da meja med Slovenijo in Madžarsko danes ne poteka po reki Muri. Razstava je na ogled v Martinju do božiča, nato bo potovala po župnijah, da se pomen tega dogodka približa čim več ljudem. (me)