
priloga
"Beseda da besedo in igro"
gostja meseca
Maruša Zorec
potopis
Etiopija je očarljiva - in žalostna
Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Feliks na 220. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 z imenom Feliks poimenovanih 643ꜜ (2010: 782; 2008: 816; 1994: 1255; 1971: 1804) oseb. Različici: Felix (17), Felko. Ženska oblika: Feliksa.

14. januar: sv. Feliks iz Nole, duhovnik, spoznavalec vere
God:
- 1. januar
- 6. januar
- 14. januar
- 12. februar
- 1. marec
- 8. marec
- 2. maj
- 16. maj
- 18. maj
- 30. maj
- 31. maj
- 14. junij
- 10. julij
- 12. julij
- 15. julij
- 29. julij
- 1. avgust
- 14. avgust
- 30. avgust
- 22. september
- 8. oktober
- 6. november
- 30. december
Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix. To je nastalo iz latinskega pridevnika felix, v rodilniku felicis, ki pomeni 'ploden, rodoviten; uspešen, srečen, blažen; srečenosen; slasten, zdravilen'. Enak izvor imata imeni Felicijan (manj kot 5) in Felicita (2016: 45; 2010: 50). Po nekdanjem pomenu je z imenom Feliks sorodno tudi ime Fortunat (2016: 33; 2010: 39), latinsko Fortunatus, ki ga razlagajo iz latinskega pridevnika fortunatus 'srečen, blažen; premožen, bogat'. Pomensko ustrezno slovensko ime za ime Feliks je Srečko, ki je tvorjen iz imenske podstave srečen s priponskim obrazilom ko. Z imenom Srečko je bilo 1. 1. 2016 poimenovanih 4.401 (2010: 4.677) oseb, kar je pomenilo 59. mesto med moškimi imeni. Precej bolj redka je bila ženska oblika Srečka: (2016: 40 oseb).
Iz imena Feliks in njegovih različic so nastali priimki Fele, Feletič, Felič, Felc, Feliks, Fale, Faleš. Sveti Feliks vojščak je tudi v slovenski ljudski pesmi.
Feliks je ime mnogih svetnikov; 23 jih najdemo v našem seznamu svetnikov (Leto svetnikov):
- Feliks, sv., † 580, škof v Bourgesu v Franciji (1. januar)
- Feliks, sv., † 582, škof v Nantesu v Franciji (6. januar)
- Feliks iz Nole, sv., † ok. 260, duhovnik, spoznavalec vere (14. januar)
- Feliks, sv., † 1038, opat v samostanu Rhuys v Bretaniji (12. februar)
- Feliks III., sv., † 492, papež (1. marec)
- Feliks, sv., † 648, škof v Dumvichu v Angliji (8. marec)
- Feliks, sv., 4. st., diakon in mučenec v Sevilli v Španiji (2. maj)
- Feliks in Genadij, sv., prva st., mučenca v Afriki (16. maj)
- Feliks, sv., † 2,99, mučenec iz Salone v Dalmaciji (18. maj)
- Feliks (Srečko) Kantališki, brat Deogratias, sv., † 1587, italijanski kapucin (18. maj)
- Feliks, sv., 3. st., rimski mučenec (30. maj)
- Feliks, sv., † 853, mučenec v Kordobi v Španiji (Anastazij, Feliks in Digna) - (14. junij)
- Feliks in Filip, sv., prva st., mučenca v Rimu (10. julij)
- Feliks, sv., † 303, mučenec (Nabor in Feliks) - (12. julij)
- Feliks in drugi, sv., † 303, mučenci v severni Afriki, † 303 (15. julij)
- Feliks, sv., prva st., mučenec v Rimu (29. julij)
- Feliks, sv., 4. st., mučenec v Španiji (1. avgust)
- Feliks in Fortunat, sv., 2./3. st. ?, mučenca iz Vicenze in Ogleja (14. avgust)
- Feliks in Adavkt, sv., † ok. 304, mučenca v Rimu (30. avgust)
- Feliks IV., sv., † 530, papež (22. september)
- Feliks, sv., † ok. 390, škof v Como v Italiji (8. oktober)
- Feliks, sv., prva st., mučenec v Numidiji (6. november)
- Feliks I., sv., † 274, papež (30. december)
... in enega blaženega
- Feliks iz Nicosije, bl., † 1787, kapucin na Siciliji (31. maj)
Ime Hilarij izhaja iz grškega imena Hilarios, ki ga razlagajo z besedo hilaros, v pomenu ‘vesel’. V latinščini hilarus ali hilaris pomeni ‘vesel, dobre volje’. Pri nas je zelo redko (27), sta pa z njim pomensko sorodni imeni Radoslav in Veselko. Imenu Hilarij po pomenu pridružujejo ime Rado in različice v zvezi z ‘radovati’ in ‘veseliti se’.

God:
- 13. januar
- 28. februar
- 16. marec
- 5. maj
- 20. maj
- 3. junij
- 12. julij
- 21. oktober
pri imenu Gavdencij
- 22. januar
- 6. maj
- 14. oktober
- 25. oktober
pri imenu Evtimij
- 20. januar
- 5. maj
- 13. maj
- 5. avgust
- 15. oktober
Pomensko sorodna imena so Veselko, Gavdencij in Hilarij. Ime Rado pri nas ni najbolj pogosto (984 in še upada), med različicami je najbolje zastopana oblika Radovan (818), Rade (387), Radoslav (315) … med ženskimi imeni pa je najbolj pogosto ime Rada (275). Vsi našteti lahko godujejo tudi 13. 1., 28. (29.) 2., 5. 5., 20. 5. … (sv. Hilarij), na god sv. Gavdencija (22. 1., 14. 10.) ali Evtimija (20. 10.).
V koledarju so:
- Hilarij, sv., † 367, cerkveni učitelj iz Poitiersa v Franciji (13. januar)
- Hilarij, sv., † 468, papež (28. februar)
- Hilarij in Tacijan, sv., 3. st., mučenca (16. marec)
- Hilarij, sv., † 449, škof v Arlesu v francoski Provansi (5. maj)
- Hilarij, sv., ok. 400, škof v Toulousu v Galiji (Franciji) (20. maj)
- Hilarij, sv., 4. st., škof v Carcassonnu v Franciji (3. junij)
- Hilarij, sv., 2. st., mučenec v Ankari (12. julij) — glej Pavel in Hilarij
- Hilarión iz Gaze, sv., † 37i, opat (21. oktober)
svetniki z imenom Gavdencij (Veselko)
- Gavdencij, sv., † ok. 418, škof v Novari v Italiji (22. januar)
- Gavdencij, sv., 4. ali 6. st., varuh popotnikov v Reciji (6. maj)
- Gavdencij, sv., 3-/4. st., škof v Riminiju v Italiji (14. oktober)
- Gavdencij, sv., † ok. 410, škof v Brescii v Italiji (25. oktober)
svetniki z imenom Evtimij
- Evtimij Veliki, sv., † 473, armenski puščavnik pri Jeruzalemu (20. januar)
- Evtimij, sv., † ok. 305, diakon in mučenec v .Aleksandriji v Egiptu (5. maj)
- Evtimij, sv., † 1028, opat na gori Atos (13. maj)
- Evtimij, sv., † 917, škof v Carigradu (5. avgust)
- Evtimij, sv., † 898, opat v Solunu v Makedoniji (15. oktober)
Konec novembra 2016 je pri naši založbi izšlo obsežno delo Svetnik za vsak dan. Dve knjigi po več kot 400 strani nista ponatis prejšnje knjige z enakim naslovom, ampak nova, prenovljena in obogatena izdaja. V čem je nova in kako je nastajala ta izdaja sem povprašal dva kolega, ki ju vsak dan srečujem na našem uredništvu in sta pripravila to obsežno delo.
- Marko, zelo si si prizadeval, da bi ta knjiga izšla v novi podobi, vanjo si vložil veliko truda. Zakaj?
Zdelo se mi je primerno, da bi to našo izdajo svetnikov posodobili in ne zgolj ponatisnili: najprej tako, da bi bili svetniki ‘na pravih mestih’ … da bi malce raziskali vzroke za premike drugam, ali za njihovo črtanje iz bogoslužnega koledarja. Ob tem preurejanju sem predlagal še več vsebine: najprej dodatne svetnike za vsak dan, potem razlago imena (s pomočjo člankov Janeza Kebra – Ime veliko pove v Ognjišču 2007–15), njegovo razširjenost pri nas (Statistični urad RS) …, pomoč pri iskanju krstnih zavetnikov, priprošnjikov … spomniti na zanimive ljudske običaje … poiskati ljudska rekla, pregovore, z njimi v zvezi … svetniki pa naj bi nas tudi nagovarjali s kakšno poučno mislijo, razmišljanjem … K temu so nas vse od ponatisa (2004) spodbujala tudi razna vprašanja naših bralcev.
- Kakšen je tvoj delež v knjigi? Silvester Čuk je omenil tvoje večletno vztrajno delo.
Moj prispevek je, če se malo pošalim, ‘obroben’, saj sem pripravil večino besedil, ki so zapisana ‘na robu’ ali so spremno besedilo življenjepisom.
- Silvester Čuk
SVETNIK ZA VSAK DAN I in II
prva knjiga (januar – junij): 408 strani,
druga knjiga (julij – december): 436 strani;
16,5 x 24 cm, trda vezava, dvobarvne fotografije in ilustracije
cena obeh knjig: 33,90 €
Prelistajte:
* * *
Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča:

Vsa tri kazala (imen svetnikov, krstnih imen in zavetnikov in priprošnjikov) so gotovo pomembna, da se lažje znajdemo, poiščemo svetnika, krstno ime, ali zavetnika … Pri večini svetnikov (tudi pri tistih dodatnih) je v knjigi navedeno, v kakšnih življenjskih potrebah so se ljudje k svetniku zatekali in se mu priporočali, za kakšne poklice, pri kakšnih opravilih, duhovnih in telesnih potrebah je zavetnik. To je zelo pomemben del knjige, saj je bilo prav s tem v zvezi veliko vprašanj – zdaj pa je to zbrano na enem mestu. Če sodim po prvih odzivih, je ljudem zelo všeč, da svetniki tudi spregovorijo, ali da – pri bolj molčečih in samotarskih – o njih kaj povejo drugi … Ljudi zanimajo tudi navade in običaji, o katerih je Silvester veliko pisal že v Ognjišču in je vredno spominjati nanje, da ne gredo v pozabo … Ne smem pozabiti na slike vseh svetnikov, ki dajejo knjigi posebno vrednost. Skušal sem poiskati kar največ domačih upodobitev svetnikov, iz naših cerkva … slike pa bi bilo treba še podpisati (avtor, kje se slika nahaja …), pa bo knjiga še bolj domača …
- Silvester je zapisal, da si iskal “po vseh mogočih virih”. Kateri so bili ti viri?
Virov je bilo res veliko, nekaj sem jih že omenil, čeprav ‘obrobno delo’, je odpiralo vedno več novih knjig, koledarjev, spletnih strani … Glavni so bili vsi naši dosedanji življenjepisci svetnikov, poleg J. Rogača z začetka prejšnjega stoletja še Jaklič, Teraš, Torkar, Zore …, rimski in naš martirologij (seznam svetnikov), Bogoslužno branje … koledarji redovnih skupnosti … pa tudi ljudski koledarji in pratike …
- Knjiga Svetnik za vsak dan je pravzaprav veliko več kot ponatis …
Prav to bi želel povedati bralcem: kljub temu, da ima knjiga enak naslov kot tista izpred let in jo morda že imate doma, se tudi to splača kupiti, saj prinaša veliko novega. Poleg omenjenega je Silvester napisal tudi veliko novih glavnih opisov, saj so od zadnje izdaje čast svetništva dosegli tudi: sv. Terezija iz Kalkute, sv. Janez XXIII., sv. Janez Pavel II., starši ‘male Terezike’ … Med drugimi svetniki za določen dan so v dveh, treh stavkih ‘oživljeni’ tudi številni svetniki in blaženi, ki se jih spominjamo na isti dan … Prav tako nismo pozabili na domače blažene in Božje služabnike: bl. A. M. Slomška, Alojzija Grozdeta, drinske mučenke … Knjiga pa je lepa tudi na zunaj, lepo oblikovana, za kar gre zasluga tudi tehničnemu uredniku Benjaminu Pezdirju. Skupaj s ‘šefom’ Miho Turkom smo veliko premlevali in iskali rešitve o zunanji podobi … očitno ne zaman.

S svetniki sem se tudi jaz srečeval kot otrok v šestdesetih, v ‘dolini mojega otroštva’ pod Javornikom (v črnovrški fari, kot Silvester), in dobro se spominjam zgodb o svetnikih, ki mi jih je pripovedovala stara mama, na najinih pogostih ‘romanjih’ h kapelici … Še bolj sem se s svetniki spoprijateljil kot ‘počitniški pastir’ pri teti in stricu, kjer sem odkril eno od knjig Življenje svetnikov in svetnic božjih (1906), in napete zgodbe J. Rogača, so postale moje vsakdanje spremljevalke. V dijaških letih so me zanimali predvsem zavetniki cerkva po Vipavski dolini, v študentskih pa sem naredil drzen načrt in se (s kolesom in ‘na štop’) odpravil po naši domovini z beležko in fotografskim aparatom – ‘svetnike preštevat’ (so se šalili sošolci). Veliko zanimivega sem nabral v tistih počitniških mesecih, in še danes mi pridejo prav ti spiski farnih zavetnikov (na glavnih in stranskih oltarjih) … Še ena zanimivost: ko sem bil leta 1979 prvič na uredništvu v Kopru mi je ‘oče urednik’ podaril še ‘svežo’ knjigo o papežu Janezu Pavlu II., čez nekaj let pa so me z uredništva poklicali s prošnjo za prevod knjige o Materi Tereziji – zdaj sta oba svetnika. Še isto leto (1983) sem prišel na uredništvo v Koper in svetniki so zdaj še naprej moji zvesti spremljevalci, zgled, navdih in pomoč pri vsakdanjem delu.
Rustja B., Moj pogled, v: Ognjišče (2017) 1, str. 69.
Med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Vera na 92. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 2.926ꜜ (1971: 6.070; 1994: 3.760; 2012: 3.100 - 90. mesto) oseb ženskega spola. Različice: Veri, Verica (1971: 602; 1994: 878; 2012: 835 - 211. mesto; 2016: 825 - 217. mesto), Verika, Verislavka,Verka (2012: 45; 2016: 42), Verona (2012: 247; 2016: 211), Veronika (2012: 4.858 - 57. mesto; 2016: 4.646 - 58. mesto).

God:
- 6. oktober
pri imenu Veronika:
- 13. januar
- 4. februar
- 9. julij
Ime Vera je slovansko in se izvorno povezuje z občno besedo vera, latinsko fides, grško pístis. Nekateri mislijo na možno krajšanje iz imena Veroslava, ki naj bi bilo južnoslovansko, a je npr. tudi ukrajinsko moško Viroslav. Ime Vera bi lahko nastalo tudi po krajšanju iz imen Veronika, Verona. V latinščini imenu Vera ustreza ime Fides, v angleščini Faith. Za poimenovanje oseb so v zgodnjem krščanstvu radi uporabljali besede, ki so povezane s krščansko vero. Tako vera spada med t. i. božje kreposti (vera, upanje, ljubezen). Po teh krepostih (tj. upanju in modrosti) sta nastali npr. še imeni Nada in Zofija. Slovenci smo ime Vera – tako kot še nekatera druga slovanska imena – sprejeli od drugih slovanskih narodov. Današnji slovenski široki e v imenu Vera se ne ujema z občno besedo vera, ki ima ozki e. V koledarju se ime Vera uvršča k imenoma Fides (6. oktobra), Veronika (13. januarja, 4. februarja, 9. julija).
Med imeni v Sloveniji je moško ime Oton na 409. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo z imenom Oton poimenovanih 232 (2010: 240; 1994: 311; 1971: 308) oseb. Podatki kažejo, da se je zanimanje za ime Oton v zadnjih treh desetletjih zelo zmanjšalo. Med različicami je bila pogostejša Oto (2016: 433; 2010: 434; 2008: 442; 1994: 561; 1971: 843), druge so zelo redke – Odo, Odon (11), Otto (2016: 24; 2010: 19), Otokar (2016: 7; 2010: 13).

14. januar: bl. Odon (Oton) iz Novare, italijanski kartuzijan
God:
- 14. januar
- 16. januar
- 11. maj
- 30. junij
- 4. julij
- 7. julij
Oto:
- 23. marec
Otokar:
- 26. februar
Ime Oton izhaja iz nemščine, kjer imena Otto, Odo, Otta, Oda razlagajo kot skrajšane oblike iz zloženih germanskih imen, katerih prva sestavina je Ot ali Od ali Aud . Taka imena so Otfried, Otmar, Otokar, Otwin, Otger in Audobald, Audoberht, Autfrid, Audagar, Odovacar, Authari, Audericus, Audowald, Audwulf. Sestavina ōt pomeni starovisokonemško 'posest, bogastvo', podobno tudi anglosaško ōd, staroangleško ēad, ki je prva sestavina angleških imen Edgar, Edward, Edwin.
Oton je ime več svetnikov. V Letu svetnikov imamo štiri svetnike in dva blažena z imenom Odo (Odon) ...
- Odon (Oton) iz Novare, bl., † 1200, italijanski kartuzijan (14. januar)
- Odo Clunyjski, sv., † 942-, opat, prenovitelj meništva (18. november, god 11. maj)
- Odo, bl., † 1113, škof v Cambraiju v Franciji (19. junij)
- Odo, sv., † 959, škof v Canterburjju v Angliji (4. julij)
- Odo, sv., † 1122, škof v Urgelu v Španiji (7. julij)
pa tudi dva sv. Otona in enega blaženega.
- Oton, sv., † 1220, manjši brat, mučenec (Berard, Oton, Peter, Adjut in Akurzij) - (16. januar)
- Oton Bamberški, sv., † 1139, apostol Pomorjanov (30. junij)
- Oton, bl., † 1158, freisinški škof (7. september)
ter svetnike in blažene s sorodnimi imeni:
- Oto, sv., † ok. 1120, samotar v Arianu pri Beneventu v Italiji (23. marec)
- Oto Neururer, bl., † 1940, tirolski duhovnik, mučenec (3. junij)
- Otokar, sv., 8. st., bavarski menih, brat sv. Adalberta (26. februar)
Oton je bilo ime več rimsko-nemških cesarjev. Po njih je nastal izraz otonska umetnost. Najbolj znan slovenski Oton je bil slovenski pesnik Oton Župančič (1878–1949). Dejstvo, da je imel njegov brat sorodno ime Otokar, je pesnik parafraziral takole: Moj brat je Otokar, jaz sem pa kar Oto.
Januarska številka, ki je tudi božična in jo zato bralci dobite nekaj dni pred praznikom Jezusovega rojstva, je prva številka že 53. letnika naše revije. Je tudi prva številka, ki smo jo pripravili v odsotnosti našega ustanovitelja Franca Boleta, ki je bil zaradi operacije kolka in rehabilitacije ves čas priprave na bolniškem dopustu. Oče urednik, kakor se je podpisoval pod svoje prispevke, se je s prejšnjo številko tudi poslovil od pisanja odgovorov na Pismo meseca. Zahvaljujemo se mu za njegovo dolgoletno skrb, saj je to odgovorno nalogo opravljal od ustanovitve revije pa vse do danes. Odgovori na najbolj značilna pisma so zbrani v dveh knjigah. Ena, Pisma mladih uredniku je še na voljo.
Kakor v vsakem novem letniku, je tudi v tem nekaj novosti. Prvo, povezano s pismom meseca sem že omenil. Druga je povezana z pisanjem Jožeta Ramovša, ki je dobri dve leti pisal o sožitju med generacijami, s posebnim poudarkom na starajočih se ljudeh. Starejšim bo odslej posvečena posebna rubrika, ki bo govorila o skrbi in negi starejših doma. Pisala jo bo Alojzija Fink. Upamo, da bo v prihodnosti dr. Ramovš še pisal za našo revijo o perečem problemu staranja prebivalstva in sožitja med generacijami.
Z novim letnikom se poslavlja tudi dolgoletni sodelavec Janez Keber, ki je več let za našo revijo razlagal pomen imen ter ustaljena rekla ali fraze. Da pa bomo tudi v prihodnosti ohranili rubriko, povezano z jezikom, smo povabili k sodelovanju jezikoslovca dr. Kozma Ahačiča, ki bo tudi odgovarjal na vaše zadrege glede slovenskega jezika. Več o tem si preberite v novi rubriki Sproščena slovenščina.
Z nekaterimi novostmi odgovarjamo na želje in predloge bralcev. Tako je tudi s spremembo na zadnji strani revije. V novem letniku bomo v vsaki številki predstavili župnijske cerkve in omenili podružne, ki so posvečene določenemu znanemu svetniku, ki goduje v tistem mesecu. Dobili smo namreč kar nekaj predlogov, da bi tako predstavili slovenske cerkve.
S koncem leta usmiljenja se končujejo tudi pogovori s p. Andražem Arkom, začenjajo pa se pogovori s sociologom Igorjem Bahovcem o papeževi posinodalni spodbudi Radost ljubezni, ki je namenjena zakoncem in družinam.
Več novosti bo tudi v mladinski prilogi. Prva je rubrika, v kateri bomo ob zbirki uspešnih knjig Youcat iskali odgovore na bistvena vprašanja krščanstva, še naprej bomo nadgrajevali najbolj zanimive vsebine mladih glede vstopanja v odnose. Po končanih nasvetih za zaposlovanje bomo konkretneje predstavili področje retorike in govorništva, saj gre za veščine, ki jih je dobro poznati. Poleg teh vsebin ne bodo manjkale vsebine iz popularne kulture, še najprej smo v stiku z dijaki katoliških gimnazij, ki nam vsak mesec pripravijo odmev njihovega življenja. Tudi z Robertom Friškovcem bomo še naprej obiskovali mladinske skupine in iskali glas mladih. Vsebin, ki nagovarjajo mlade, je precej, smo pa prepričani, da v njih najdejo kaj zase tudi starejši, ki si lahko tudi s pomočjo teh vsebin približajo svet mladih.
Tudi tej številki je priložena naročilnica, s katero lahko komu poklonite naročnino na Ognjišče. Naročnina na versko revijo je odlično darilo. Tako ‘darilo’ bo razveselilo vašega obdarovanca kar dvanajst krat v letu! V začetku novega letnika vam kličem: ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite tudi drugim.
Božo Rustja, odgovorni urednik

priloga
Molitev za mir v duhu Assisija
gost meseca
Miroslav Mozetič
naši preizkušani bratje
Luka Popit
Podkategorije
Danes godujejo
![]() |
AMALIJA, Ama, Amalia, Amalka, Amelia, Amalie, Amelija, Malči, Malka, Mici, Micka, Lija, Lia |
![]() |
LJUBICA, Agapa, Ljuba, Ljubinica, Ljubinka, Ljubislava, Ljubka, Ljubomira, Ljuboslava; LJUBO, Ljubomir, Ljuboslav |
![]() |
VERA, Fides, Veri, Verica, Verika, Verona, Veronika |
Anatolija, Anatolia, Tolja; Anatolij, Anatol, Anatolije, Anko |
APOLONIJ, Apolon, Apolo; APOLONIJA, Apolona, Lona, Pola, Polina, Polja, Polka, Polona, Polonca |
EMANUEL, Elko, Eman, Emmanuel, Mane, Manu, Manuel; EMANUELA, Ela, Ema, Emanuelle, Manuela, Mana |
![]() |
FELIKS, Felicijan, Felko, Srečko, Srečo, sorodno: Beat, Fortunat, Makarij; FELICIJA, Felicijana, Felicita, Srečka |
![]() |
SREČKO, Feliks, Felicijan, Felko, Srečo, sorodno: Beat, Fortunat, Makarij |
![]() |
FILIP, Lipče, Lipe; FILIPA, Fila, Filja, Filipina |
![]() |
Pacifik, Damir, GOJKO, Gojan, Gojc, Gojčo, Gojimir, Gojmir, Miran, Mirko, Mojmir, Tihomir pomensko: Friderik, Irenej, Miroslav; GOJA, Gojka, Gojmira, Mira, Mirka, Mirna |
![]() |
PETER, Pejo, Perica, Periša, Perko, Pero, Petar, Petja, Petko, Pier, Pierino, Pjer; PETRA, Perica, Perina, Perka |
Rufina |
Sekunda |
![]() |
ZDENKO, Sidonij, Zdene, Zdenek, Zdenislav, Zdeno, Zdeslav; ZDENKA |
Silan |
![]() |
SILVAN, Silvan, Silvano, Silverij, Silvester, Silvij, Silvio, Silvijo, Silvo, Vester; SILVANA, Silva, Silverija, Silvestra, Silvia, Silvija, Silvina |
![]() |
VERONIKA, Berenika, Ika, Nika, Roni, Ronja, Vera, Verona, Veronica, Veronka, Veruška |
![]() |
VIKTOR, Vik, Viki, Viko, Vittorio, Zmago, Zmagoslav; VIKTORIJA, Victoria, Vika, Vikica, Zmaga, Zmagoslava |
![]() |
VIKTORIJA, Victoria, Vika, Vikica, Zmaga, Zmagoslava |
VITAL, Vitalij, Vitja, Vito, Živko; VITALIJA, Vita, Živa, Živana, Živka |