Februarsko številko zaznamujejo dnevi, ki jih obhajamo v začetku tega meseca. 8. februarja praznujemo kulturni praznik, zato je tokratni gost meseca arhitektka Maruša Zorec, ki se ukvarja tudi s sakralno arhitekturo. Med drugim je zasnovala oltar in prostor pred njim v narodnem svetišču na Brezjah. Prenavljala je hišo velikega arhitekta Plečnika, ki je svetniško živel, in čigar 60-letnice smrti smo se spominjali januarja.

Slovenska kultura se je razvijala skozi stoletja. Velik pomen za njen razvoj so imele tudi čitalnice, ki jih predstavljamo v tokratni prilogi. V zgodovini so dobre šole dale dobro izobražene ljudi, ki so gojili slovensko kulturo. Upamo, da bo bodo tudi v prihodnosti šole, zlasti cerkvene gimnazije vzgajale kulturne delavce. Svoj pogled na šolo in življenje nam je odstrl ravnatelj škofijske gimnazije v Vipavi Vladimir Anžel.

2. februarja obhajamo praznik Marijinega darovanja, ko praznujejo redovniki, 11. pa god Lurške Matere Božje, ko obhajamo svetovni dan bolnikov. Obeh dni smo se spomnili, ko smo povabili redovnico s. Magdaleno Cimerlajt, ki del svojega poslanstva namenja otrokom s posebnimi potrebami v kamniškem zavodu, kjer ima verouk na veliko veselje veroučencev in njihovih staršev.

Sredi letošnje zime, ki je pokazala zobe, dobivamo iz tiskarne kar nekaj knjig. Najprej so tu trije ponatisi: Prva je knjiga Misli in prigode zdaj že svete Terezije iz Kalkute. Prva izdaja je pošla v dobrih dveh mesecih. Preproste misli priljubljene sodobne svetnice lahko nagovorijo vsakega človeka. Več o knjigi si lahko preberete na str. 130.

Druga je knjiga Kruh in vino smo prinesli. Izšla je že pred leti, a smo jo zaradi povpraševanja ponatisnili, saj vsebuje razlago bogoslužnih dejanj in znamenj, besedila in pomen znanih molitev ter odgovarja na številna pogosta vprašanja v zvezi z bogoslužjem.

Tretji ponatis so knjižice Svetopisemske zgodbe za najmlajše. Gre za dva kompleta po 12 knjižic o osebnostih iz Svetega pisma. Imajo preproste ilustracije in malo besedila. Knjiga je v preteklosti že izšla, zadnji ponatis je bil leta 1988, vendar je zanjo vladalo stalno zanimanje in zato jo sedaj ponatiskujemo.

Med novostmi pa naj omenim izvirno knjigo za otroke Uredi živalsko zmešnjavo. Gre za knjigo, v kateri bo moral otrok obračati strani toliko časa, da bo dobil sliko prave živali. Otrok bo tako spoznaval najrazličnejše živali pa tudi veličino Boga Stvarnika, ki je ustvaril tako različna živa bitja. Več o knjigi si lahko preberete na str. 130.

Da bi se ohranilo bogastvo objavljenega v reviji Ognjišče, vsako leto damo v vezavo posamezne letnike Ognjišča. Celi letniki so dokument časa in zanimivo branje. Tako imamo že na voljo vezan letnik 2016 za 14 €. Na razpolago je še nekaj starejših vezanih letnikov. Ognjišča pa lahko vežete tudi sami v ovitke. Ovitek za posamezni letnik Ognjišča stane 11 €.

Naročniki, ki prejemate Ognjišče po pošti, boste dobili položnice konec januarja. Hvala vsem, ki redno poravnavate naročnino na našo revijo.

Božo Rustja, odgovorni urednik

“Vsa bogoslužna opravila imajo za svoj prvi namen Božjo čast, vendar hkrati tudi ljudi posvečujejo.”

»V bogoslužju smo v stiku z Bogom, ki se nam daje in razodeva na naši naravi primeren način: v čutno zaznavnih znamenjih, ki so besede, osebe in dejanja. Tudi mi ne moremo svojih bogoslužnih čustev izražati v skupnosti drugače kot z znamenji, besedami, kretnjami, telesa in s petjem … Učlovečenje Božjega Sina, ki je kot človek postal nam popolnoma enak, je tudi osnova, da naše bogoslužje sprejema vse tisto, kar je človekovi telesni naravi potrebno in primerno. Zato bogoslužja ne more biti brez izrazov naše telesnosti,« razlaga v svoji knjigi Liturgika (Pregled krščanskega bogoslužja) dr. Marijan Smolik, dolgoletni profesor liturgike – znanosti o svetem bogoslužju na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je od 15. januarja 2017 deležen večnega bogoslužja. Ob njegovi osemdesetletnici (2008) so tri ustanove, pri katerih je jubilant sodeloval (Teološka fakulteta, Mohorjeva družba, Družina) izdale njemu posvečen zbornik z latinskim naslovom Liturgia – theologia prima (Liturgija – prva teologija). Tedanji ljubljanski nadškof Alojz Uran ga je v spremni besedi lepo označil: »Njegovo delo je neizmerno, prav tako sta neizmerni njegova skromnost in ponižnost.«

SIN UČITELJSKE DRUŽINE NA KMETIH
»Bogu sem neskončno hvaležen za svoje učiteljske starše Ruperta in Angelo roj. Grčar, ki je imela v sorodstvu tudi več duhovnikov,« je dejal Marijan Smolik, ki se je rodil 3. septembra 1928 v Dobu pri Domžalah. Že naslednje leto se je družina službeno preselila na Koroško Belo, kjer je Marijan prejel prvo sveto obhajilo in birmo ter končal štiri razrede osnovne šole. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Škofovih zavodih v Šentvidu, vendar le do nemške zasedbe leta 1941. Družina se je vrnila v Dob in Marijan je pomagal teti pri delu na polju. Po vojni je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani: iz Doba s kolesom do Domžal in z vlakom v Ljubljano. Po maturi (1949) in vojaščini se je vpisal na Prirodoslovno-matematično fakulteto, po enem letu je sledil študij teologije (1951–1957). Leta 1955 je prejel mašniško posvečenje in po enem letu postal študijski prefekt v bogoslovju in varuh znamenite Semeniške knjižnice. Nadaljeval je študij teologije ter leta 1963 dosegel doktorat z disertacijo Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja, ki jo v znanstvenem svetu pogosto navajajo. Po dveh letih študija liturgike na Katoliškem institutu v Parizu jo je začel predavati na ljubljanski teološki fakulteti, najprej kot docent, kmalu pa kot redni profesor vse do upokojitve (1992). Na predavanja je prinašal celo goro knjig in ko so ga študenti česa spraševali, je rad rekel: »Tega še ne vem, ampak v teh knjigah je gotovo vse napisano!« Poleg enciklopedičnega znanja je imel poseben čut, da je hitro našel, kar je iskal. Bil je tudi prodekan in dekan teološke fakultete. Delal je, dokler so mu moči dopuščale, ki so 15. januarja 2017 ugasnile.

“ZDAJ SEM TUDI JAZ MALI ČOPEK”
Marijan Smolik je bil najbolj znan kot knjižničar. Ljubezen do knjig mu je bila prirojena po starših, ki sta bila učitelja. Kot bogoslovec je rad pomagal dr. Janezu Oražmu, semeniškemu vodji, pri spravljanju knjig iz raznih knjižnic in jih urejati. Tako je pridobil velike knjižničarske izkušnje. Že kot študent je začel odkrivati knjižne dragocenosti znamenite Semeniške knjižnice, najstarejše slovenske knjižnice iz začetka 18. stoletja. Kasneje je svojo doktorsko disertacijo oprl na poznavanje starin iz te knjižnice. Odkril je, v katerih knjigah in rokopisih so verske pesmi ohranjene. Kmalu je postal varuh in vodja te knjižnice. Za zbirko Kulturni in naravni spomeniki Slovenije je leta 1975 napisal knjižico Semeniška knjižnica v Ljubljani. Leta 1979 je za zasluge v bibliotekarsko stroki prejel diplomo, ki nosi ime po učenem Matiju Čopu, sodobniku in prijatelju Franceta Prešerna. Pošalil se je: »Zdaj sem tudi jaz mali Čopek in kar zadovoljen sem, da mi tako pravijo prijatelji, kajti res sem vesel tega svojega poslanstva in življenja s svojimi prijateljicami knjigami.« V letih 1976–1991 je bil vodja knjižnice na Teološki fakulteti, leta 1994 je prevzel Škofijsko knjižnico, ki je zelo bogata s slovenskim verskim revijalnim tiskom. V Bogoslovnem semenišču je ustvaril dragoceno knjižnico, ki hrani vse slovenske nabožne knjige (molitvenike, pesmarice), urejene po letnicah prve izdaje, in droben tisk (podobice). V jubilejnem zborniku ob Smolikovi osemdesetletnici je tedanji dekan Teološke fakultete dr. Bogdan Kolar zapisal: »Profesor Smolik je človek, čigar življenje je zaznamovala razpoložljivost kot osnovna značilnost sodelovanja z ljudmi. Vedno je bil na voljo ljudem najrazličnejših strok.«

PREVAJALEC BOGOSLUŽNIH KNJIG
Poslanstvo Marijana Smolika kot profesorja liturgike se pričenja ob izteku drugega vatikanskega koncila (1962–1965). Njegov prvi sad je bila Konstitucija o svetem bogoslužju (1963). Smolik jo je še med študijem v Parizu prevedel in napisal k njej pripombe. Skupaj z Janezom Oražmom je skrbel za prevod vseh koncilskih odlokov v slovenščino. Kot profesor liturgike je bil ‘po službeni dolžnosti’ član novoustanovljenega medškofijskega liturgičnega sveta. Sam je prevajal ali vodil prevajanje številnih bogoslužnih knjig in njihovo tiskanje. Zanje je (brez podpisa) pisal uvode in razlage. Bogoslužje zanj ni bilo ‘papirnato’, temveč živo, zato je z veseljem ob nedeljah hodil pomagat na župnije. Prva leta se je na faro vozil z mopedom in nekoč na poti doživel nesrečo, po kateri je, kot je sam pravil, kakor po čudežu ozdravel brez posledic. Ves čas je tudi znanstveno deloval. Njegove razprave in članske, biografije, ocene in zapise najdemo ne le v teoloških, ampak tudi v zgodovinskih, jezikoslovnih in drugih domačih in tujih revijah. V znanstvenih razpravah se je loteval liturgično zgodovinskih tem, v poljudnih člankih pa je obravnaval praktična liturgična vprašanja. Pomembno je tudi njegovo delo pri Mohorjevi družbi, kjer je bil deset let tajnik, nato odbornik. Za novo izdajo Leta svetnikov, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v petih zajetnih knjigah (1999–2001), je bil Marijan Smolik ne samo urednik, temveč tudi avtor mnogih življenjepisov novejših svetnikov. »Izredno pomembno delo!« je zapisal svetniški Anton Strle ob Smolikovi 70-letnici. »Saj so svetniki utelešena razlaga učlovečene Božje Besede, najboljša razlaga evangelija in s tem za premnoge ljudi najlažji dostop h Kristusu.«

ČUK, Silvester. Marijan Smolik (1928-2017). (Pričevanje). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 02, str. 42.

priloga

"Beseda da besedo in igro"

gostja meseca

Maruša Zorec

potopis

Etiopija je očarljiva - in žalostna

Preberite več: Februar 2017

Med moškimi imeni v Sloveniji je ime Feliks na 220. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 z imenom Feliks poimenovanih 643ꜜ (2010: 782; 2008: 816; 1994: 1255; 1971: 1804) oseb. Različici: Felix (17), Felko. Ženska oblika: Feliksa.

14. januar: sv. Feliks iz Nole, duhovnik, spoznavalec vere

God:
• 1. januar
• 6. januar
• 14. januar
• 12. februar
• 1. marec
• 8. marec
• 2. maj
• 16. maj
• 18. maj
• 30. maj
• 31. maj
• 14. junij
• 10. julij
• 12. julij
• 15. julij
• 29. julij
• 1. avgust
• 14. avgust
• 30. avgust
• 22. september
• 8. oktober
• 6. november
• 30. december

Ime Feliks izhaja iz latinskega imena Felix. To je nastalo iz latinskega pridevnika felix, v rodilniku felicis, ki pomeni 'ploden, rodoviten; uspešen, srečen, blažen; srečenosen; slasten, zdravilen'. Enak izvor imata imeni Felicijan (manj kot 5) in Felicita (2016: 45; 2010: 50). Po nekdanjem pomenu je z imenom Feliks sorodno tudi ime Fortunat (2016: 33; 2010: 39), latinsko Fortunatus, ki ga razlagajo iz latinskega pridevnika fortunatus 'srečen, blažen; premožen, bogat'. Pomensko ustrezno slovensko ime za ime Feliks je Srečko, ki je tvorjen iz imenske podstave srečen s priponskim obrazilom  ko. Z imenom Srečko je bilo 1. 1. 2016 poimenovanih 4.401 (2010: 4.677) oseb, kar je pomenilo 59. mesto med moškimi imeni. Precej bolj redka je bila ženska oblika Srečka: (2016: 40 oseb).

Iz imena Feliks in njegovih različic so nastali priimki Fele, Feletič, Felič, Felc, Feliks, Fale, Faleš. Sveti Feliks vojščak je tudi v slovenski ljudski pesmi.

Feliks je ime mnogih svetnikov; 23 jih najdemo v našem seznamu svetnikov (Leto svetnikov):

• Feliks, sv., † 580, škof v Bourgesu v Franciji (1. januar)
• Feliks, sv., † 582, škof v Nantesu v Franciji (6. januar)
• Feliks iz Nole, sv., † ok. 260, duhovnik, spoznavalec vere (14. januar)
• Feliks, sv., † 1038, opat v samostanu Rhuys v Bretaniji (12. februar)
• Feliks III., sv., † 492, papež (1. marec)
• Feliks, sv., † 648, škof v Dumvichu v Angliji (8. marec)
• Feliks, sv., 4. st., diakon in mučenec v Sevilli v Španiji (2. maj)
• Feliks in Genadij, sv., prva st., mučenca v Afriki (16. maj)
• Feliks, sv., † 2,99, mučenec iz Salone v Dalmaciji (18. maj)
• Feliks (Srečko) Kantališki, brat Deogratias, sv., † 1587, italijanski kapucin (18. maj)
• Feliks, sv., 3. st., rimski mučenec (30. maj)
• Feliks, sv., † 853, mučenec v Kordobi v Španiji (Anastazij, Feliks in Digna) - (14. junij)
• Feliks in Filip, sv., prva st., mučenca v Rimu (10. julij)
• Feliks, sv., † 303, mučenec (Nabor in Feliks) - (12. julij)
• Feliks in drugi, sv., † 303, mučenci v severni Afriki, † 303 (15. julij)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Rimu (29. julij)
• Feliks, sv., 4. st., mučenec v Španiji (1. avgust)
• Feliks in Fortunat, sv., 2./3. st. ?, mučenca iz Vicenze in Ogleja (14. avgust)
• Feliks in Adavkt, sv., † ok. 304, mučenca v Rimu (30. avgust)
• Feliks IV., sv., † 530, papež (22. september)
• Feliks, sv., † ok. 390, škof v Como v Italiji (8. oktober)
• Feliks, sv., prva st., mučenec v Numidiji (6. november)
• Feliks I., sv., † 274, papež (30. december)

... in enega blaženega

• Feliks iz Nicosije, bl., † 1787, kapucin na Siciliji (31. maj)

Ime Hilarij izhaja iz grškega imena Hilarios, ki ga razlagajo z besedo hilaros, v pomenu ‘vesel’. V latinščini hilarus ali hilaris pomeni ‘vesel, dobre volje’. Pri nas je zelo redko (27), sta pa z njim pomensko sorodni imeni Radoslav in Veselko. Imenu Hilarij po pomenu pridružujejo ime Rado in različice v zvezi z ‘radovati’ in ‘veseliti se’.

God:
• 13. januar
• 28. februar
• 16. marec
• 5. maj
• 20. maj
• 3. junij
• 12. julij
• 21. oktober

pri imenu Gavdencij

• 22. januar
• 6. maj
• 14. oktober
• 25. oktober

pri imenu Evtimij

• 20. januar
• 5. maj
• 13. maj
• 5. avgust
• 15. oktober

Pomensko sorodna imena so Veselko, Gavdencij in Hilarij. Ime Rado pri nas ni najbolj pogosto (984 in še upada), med različicami je najbolje zastopana oblika Radovan (818), Rade (387), Radoslav (315) … med ženskimi imeni pa je najbolj pogosto ime Rada (275). Vsi našteti lahko godujejo tudi 13. 1., 28. (29.) 2., 5. 5., 20. 5. … (sv. Hilarij), na god sv. Gavdencija (22. 1., 14. 10.) ali Evtimija (20. 10.).

V koledarju so:

• Hilarij, sv., † 367, cerkveni učitelj iz Poitiersa v Franciji (13. januar)
• Hilarij, sv., † 468, papež (28. februar)
• Hilarij in Tacijan, sv., 3. st., mučenca (16. marec)
• Hilarij, sv., † 449, škof v Arlesu v francoski Provansi (5. maj)
• Hilarij, sv., ok. 400, škof v Toulousu v Galiji (Franciji) (20. maj)
• Hilarij, sv., 4. st., škof v Carcassonnu v Franciji (3. junij)
• Hilarij, sv., 2. st., mučenec v Ankari (12. julij) — glej Pavel in Hilarij
• Hilarión iz Gaze, sv., † 37i, opat (21. oktober)

svetniki z imenom Gavdencij (Veselko)

• Gavdencij, sv., † ok. 418, škof v Novari v Italiji (22. januar)
• Gavdencij, sv., 4. ali 6. st., varuh popotnikov v Reciji (6. maj)
• Gavdencij, sv., 3-/4. st., škof v Riminiju v Italiji (14. oktober)
• Gavdencij, sv., † ok. 410, škof v Brescii v Italiji (25. oktober)

svetniki z imenom Evtimij

• Evtimij Veliki, sv., † 473, armenski puščavnik pri Jeruzalemu (20. januar)
• Evtimij, sv., † ok. 305, diakon in mučenec v .Aleksandriji v Egiptu (5. maj)
• Evtimij, sv., † 1028, opat na gori Atos (13. maj)
• Evtimij, sv., † 917, škof v Carigradu (5. avgust)
• Evtimij, sv., † 898, opat v Solunu v Makedoniji (15. oktober)

Konec novembra 2016 je pri naši založbi izšlo obsežno delo Svetnik za vsak dan. Dve knjigi po več kot 400 strani nista ponatis prejšnje knjige z enakim naslovom, ampak nova, prenovljena in obogatena izdaja. V čem je nova in kako je nastajala ta izdaja sem povprašal dva kolega, ki ju vsak dan srečujem na našem uredništvu in sta pripravila to obsežno delo.

- Marko, zelo si si prizadeval, da bi ta knjiga izšla v novi podobi, vanjo si vložil veliko truda. Zakaj?
Zdelo se mi je primerno, da bi to našo izdajo svetnikov posodobili in ne zgolj ponatisnili: najprej tako, da bi bili svetniki ‘na pravih mestih’ … da bi malce raziskali vzroke za premike drugam, ali za njihovo črtanje iz bogoslužnega koledarja. Ob tem preurejanju sem predlagal še več vsebine: najprej dodatne svetnike za vsak dan, potem razlago imena (s pomočjo člankov Janeza Kebra – Ime veliko pove v Ognjišču 2007–15), njegovo razširjenost pri nas (Statistični urad RS) …, pomoč pri iskanju krstnih zavetnikov, priprošnjikov … spomniti na zanimive ljudske običaje … poiskati ljudska rekla, pregovore, z njimi v zvezi … svetniki pa naj bi nas tudi nagovarjali s kakšno poučno mislijo, razmišljanjem … K temu so nas vse od ponatisa (2004) spodbujala tudi razna vprašanja naših bralcev.
- Kakšen je tvoj delež v knjigi? Silvester Čuk je omenil tvoje večletno vztrajno delo.
Moj prispevek je, če se malo pošalim, ‘obroben’, saj sem pripravil večino besedil, ki so zapisana ‘na robu’ ali so spremno besedilo življenjepisom.

Rustja B., Moj pogled, v: Ognjišče (2017) 1, str. 69.

Med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Vera na 92. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 2.926ꜜ (1971: 6.070; 1994: 3.760; 2012: 3.100 - 90. mesto) oseb ženskega spola. Različice: Veri, Verica (1971: 602; 1994: 878; 2012: 835 - 211. mesto; 2016: 825 - 217. mesto), Verika, Verislavka,Verka (2012: 45; 2016: 42), Verona (2012: 247; 2016: 211), Veronika (2012: 4.858 - 57. mesto; 2016: 4.646 - 58. mesto).

God:
• 6. oktober

pri imenu Veronika:

• 13. januar
• 4. februar
• 9. julij

Ime Vera je slovansko in se izvorno povezuje z občno besedo vera, latinsko fides, grško pístis. Nekateri mislijo na možno krajšanje iz imena Veroslava, ki naj bi bilo južnoslovansko, a je npr. tudi ukrajinsko moško Viroslav. Ime Vera bi lahko nastalo tudi po krajšanju iz imen Veronika, Verona. V latinščini imenu Vera ustreza ime Fides, v angleščini Faith. Za poimenovanje oseb so v zgodnjem krščanstvu radi uporabljali besede, ki so povezane s krščansko vero. Tako vera spada med t. i. božje kreposti (vera, upanje, ljubezen). Po teh krepostih (tj. upanju in modrosti) sta nastali npr. še imeni Nada in Zofija. Slovenci smo ime Vera – tako kot še nekatera druga slovanska imena – sprejeli od drugih slovanskih narodov. Današnji slovenski široki e v imenu Vera se ne ujema z občno besedo vera, ki ima ozki e. V koledarju se ime Vera uvršča k imenoma Fides (6. oktobra), Veronika (13. januarja, 4. februarja, 9. julija).

Med imeni v Sloveniji je moško ime Oton na 409. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo z imenom Oton poimenovanih 232 (2010: 240; 1994: 311; 1971: 308) oseb. Podatki kažejo, da se je zanimanje za ime Oton v zadnjih treh desetletjih zelo zmanjšalo. Med različicami je bila pogostejša Oto (2016: 433; 2010: 434; 2008: 442; 1994: 561; 1971: 843), druge so zelo redke – Odo, Odon (11), Otto (2016: 24; 2010: 19), Otokar (2016: 7; 2010: 13).

14. januar: bl. Odon (Oton) iz Novare, italijanski kartuzijan

God:
• 14. januar
• 16. januar
• 11. maj
• 30. junij
• 4. julij
• 7. julij

Oto:

• 23. marec

Otokar:

• 26. februar

Ime Oton izhaja iz nemščine, kjer imena Otto, Odo, Otta, Oda razlagajo kot skrajšane oblike iz zloženih germanskih imen, katerih prva sestavina je Ot  ali Od  ali Aud . Taka imena so Otfried, Otmar, Otokar, Otwin, Otger in Audobald, Audoberht, Autfrid, Audagar, Odovacar, Authari, Audericus, Audowald, Audwulf. Sestavina ōt pomeni starovisokonemško 'posest, bogastvo', podobno tudi anglosaško ōd, staroangleško ēad, ki je prva sestavina angleških imen Edgar, Edward, Edwin.

Oton je ime več svetnikov. V Letu svetnikov imamo štiri svetnike in dva blažena z imenom Odo (Odon) ...

• Odon (Oton) iz Novare, bl., † 1200, italijanski kartuzijan (14. januar)
• Odo Clunyjski, sv., † 942-, opat, prenovitelj meništva (18. november, god 11. maj)
• Odo, bl., † 1113, škof v Cambraiju v Franciji (19. junij)
• Odo, sv., † 959, škof v Canterburjju v Angliji (4. julij)
• Odo, sv., † 1122, škof v Urgelu v Španiji (7. julij)

pa tudi dva sv. Otona in enega blaženega.

• Oton, sv., † 1220, manjši brat, mučenec (Berard, Oton, Peter, Adjut in Akurzij) - (16. januar)
• Oton Bamberški, sv., † 1139, apostol Pomorjanov (30. junij)
• Oton, bl., † 1158, freisinški škof (7. september)

ter svetnike in blažene s sorodnimi imeni:

• Oto, sv., † ok. 1120, samotar v Arianu pri Beneventu v Italiji (23. marec)
• Oto Neururer, bl., † 1940, tirolski duhovnik, mučenec (3. junij)
• Otokar, sv., 8. st., bavarski menih, brat sv. Adalberta (26. februar)

Oton je bilo ime več rimsko-nemških cesarjev. Po njih je nastal izraz otonska umetnost. Najbolj znan slovenski Oton je bil slovenski pesnik Oton Župančič (1878–1949). Dejstvo, da je imel njegov brat sorodno ime Otokar, je pesnik parafraziral takole: Moj brat je Otokar, jaz sem pa kar Oto.