Ime Hilarij izhaja iz grškega imena Hilarios, ki ga razlagajo z besedo hilaros, v pomenu ‘vesel’. V latinščini hilarus ali hilaris pomeni ‘vesel, dobre volje’. Pri nas je zelo redko (27), sta pa z njim pomensko sorodni imeni Radoslav in Veselko. Imenu Hilarij po pomenu pridružujejo ime Rado in različice v zvezi z ‘radovati’ in ‘veseliti se’.

God:
• 13. januar
• 28. februar
• 16. marec
• 5. maj
• 20. maj
• 3. junij
• 12. julij
• 21. oktober

pri imenu Gavdencij

• 22. januar
• 6. maj
• 14. oktober
• 25. oktober

pri imenu Evtimij

• 20. januar
• 5. maj
• 13. maj
• 5. avgust
• 15. oktober

Pomensko sorodna imena so Veselko, Gavdencij in Hilarij. Ime Rado pri nas ni najbolj pogosto (984 in še upada), med različicami je najbolje zastopana oblika Radovan (818), Rade (387), Radoslav (315) … med ženskimi imeni pa je najbolj pogosto ime Rada (275). Vsi našteti lahko godujejo tudi 13. 1., 28. (29.) 2., 5. 5., 20. 5. … (sv. Hilarij), na god sv. Gavdencija (22. 1., 14. 10.) ali Evtimija (20. 10.).

V koledarju so:

• Hilarij, sv., † 367, cerkveni učitelj iz Poitiersa v Franciji (13. januar)
• Hilarij, sv., † 468, papež (28. februar)
• Hilarij in Tacijan, sv., 3. st., mučenca (16. marec)
• Hilarij, sv., † 449, škof v Arlesu v francoski Provansi (5. maj)
• Hilarij, sv., ok. 400, škof v Toulousu v Galiji (Franciji) (20. maj)
• Hilarij, sv., 4. st., škof v Carcassonnu v Franciji (3. junij)
• Hilarij, sv., 2. st., mučenec v Ankari (12. julij) — glej Pavel in Hilarij
• Hilarión iz Gaze, sv., † 37i, opat (21. oktober)

svetniki z imenom Gavdencij (Veselko)

• Gavdencij, sv., † ok. 418, škof v Novari v Italiji (22. januar)
• Gavdencij, sv., 4. ali 6. st., varuh popotnikov v Reciji (6. maj)
• Gavdencij, sv., 3-/4. st., škof v Riminiju v Italiji (14. oktober)
• Gavdencij, sv., † ok. 410, škof v Brescii v Italiji (25. oktober)

svetniki z imenom Evtimij

• Evtimij Veliki, sv., † 473, armenski puščavnik pri Jeruzalemu (20. januar)
• Evtimij, sv., † ok. 305, diakon in mučenec v .Aleksandriji v Egiptu (5. maj)
• Evtimij, sv., † 1028, opat na gori Atos (13. maj)
• Evtimij, sv., † 917, škof v Carigradu (5. avgust)
• Evtimij, sv., † 898, opat v Solunu v Makedoniji (15. oktober)

Konec novembra 2016 je pri naši založbi izšlo obsežno delo Svetnik za vsak dan. Dve knjigi po več kot 400 strani nista ponatis prejšnje knjige z enakim naslovom, ampak nova, prenovljena in obogatena izdaja. V čem je nova in kako je nastajala ta izdaja sem povprašal dva kolega, ki ju vsak dan srečujem na našem uredništvu in sta pripravila to obsežno delo.

- Marko, zelo si si prizadeval, da bi ta knjiga izšla v novi podobi, vanjo si vložil veliko truda. Zakaj?
Zdelo se mi je primerno, da bi to našo izdajo svetnikov posodobili in ne zgolj ponatisnili: najprej tako, da bi bili svetniki ‘na pravih mestih’ … da bi malce raziskali vzroke za premike drugam, ali za njihovo črtanje iz bogoslužnega koledarja. Ob tem preurejanju sem predlagal še več vsebine: najprej dodatne svetnike za vsak dan, potem razlago imena (s pomočjo člankov Janeza Kebra – Ime veliko pove v Ognjišču 2007–15), njegovo razširjenost pri nas (Statistični urad RS) …, pomoč pri iskanju krstnih zavetnikov, priprošnjikov … spomniti na zanimive ljudske običaje … poiskati ljudska rekla, pregovore, z njimi v zvezi … svetniki pa naj bi nas tudi nagovarjali s kakšno poučno mislijo, razmišljanjem … K temu so nas vse od ponatisa (2004) spodbujala tudi razna vprašanja naših bralcev.
- Kakšen je tvoj delež v knjigi? Silvester Čuk je omenil tvoje večletno vztrajno delo.
Moj prispevek je, če se malo pošalim, ‘obroben’, saj sem pripravil večino besedil, ki so zapisana ‘na robu’ ali so spremno besedilo življenjepisom.

Rustja B., Moj pogled, v: Ognjišče (2017) 1, str. 69.

Med najpogostejšimi ženskimi imeni v Sloveniji je ime Vera na 92. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo s tem imenom poimenovanih 2.926ꜜ (1971: 6.070; 1994: 3.760; 2012: 3.100 - 90. mesto) oseb ženskega spola. Različice: Veri, Verica (1971: 602; 1994: 878; 2012: 835 - 211. mesto; 2016: 825 - 217. mesto), Verika, Verislavka,Verka (2012: 45; 2016: 42), Verona (2012: 247; 2016: 211), Veronika (2012: 4.858 - 57. mesto; 2016: 4.646 - 58. mesto).

God:
• 6. oktober

pri imenu Veronika:

• 13. januar
• 4. februar
• 9. julij

Ime Vera je slovansko in se izvorno povezuje z občno besedo vera, latinsko fides, grško pístis. Nekateri mislijo na možno krajšanje iz imena Veroslava, ki naj bi bilo južnoslovansko, a je npr. tudi ukrajinsko moško Viroslav. Ime Vera bi lahko nastalo tudi po krajšanju iz imen Veronika, Verona. V latinščini imenu Vera ustreza ime Fides, v angleščini Faith. Za poimenovanje oseb so v zgodnjem krščanstvu radi uporabljali besede, ki so povezane s krščansko vero. Tako vera spada med t. i. božje kreposti (vera, upanje, ljubezen). Po teh krepostih (tj. upanju in modrosti) sta nastali npr. še imeni Nada in Zofija. Slovenci smo ime Vera – tako kot še nekatera druga slovanska imena – sprejeli od drugih slovanskih narodov. Današnji slovenski široki e v imenu Vera se ne ujema z občno besedo vera, ki ima ozki e. V koledarju se ime Vera uvršča k imenoma Fides (6. oktobra), Veronika (13. januarja, 4. februarja, 9. julija).

Med imeni v Sloveniji je moško ime Oton na 409. mestu. Dne 1. 1. 2016 je bilo z imenom Oton poimenovanih 232 (2010: 240; 1994: 311; 1971: 308) oseb. Podatki kažejo, da se je zanimanje za ime Oton v zadnjih treh desetletjih zelo zmanjšalo. Med različicami je bila pogostejša Oto (2016: 433; 2010: 434; 2008: 442; 1994: 561; 1971: 843), druge so zelo redke – Odo, Odon (11), Otto (2016: 24; 2010: 19), Otokar (2016: 7; 2010: 13).

14. januar: bl. Odon (Oton) iz Novare, italijanski kartuzijan

God:
• 14. januar
• 16. januar
• 11. maj
• 30. junij
• 4. julij
• 7. julij

Oto:

• 23. marec

Otokar:

• 26. februar

Ime Oton izhaja iz nemščine, kjer imena Otto, Odo, Otta, Oda razlagajo kot skrajšane oblike iz zloženih germanskih imen, katerih prva sestavina je Ot  ali Od  ali Aud . Taka imena so Otfried, Otmar, Otokar, Otwin, Otger in Audobald, Audoberht, Autfrid, Audagar, Odovacar, Authari, Audericus, Audowald, Audwulf. Sestavina ōt pomeni starovisokonemško 'posest, bogastvo', podobno tudi anglosaško ōd, staroangleško ēad, ki je prva sestavina angleških imen Edgar, Edward, Edwin.

Oton je ime več svetnikov. V Letu svetnikov imamo štiri svetnike in dva blažena z imenom Odo (Odon) ...

• Odon (Oton) iz Novare, bl., † 1200, italijanski kartuzijan (14. januar)
• Odo Clunyjski, sv., † 942-, opat, prenovitelj meništva (18. november, god 11. maj)
• Odo, bl., † 1113, škof v Cambraiju v Franciji (19. junij)
• Odo, sv., † 959, škof v Canterburjju v Angliji (4. julij)
• Odo, sv., † 1122, škof v Urgelu v Španiji (7. julij)

pa tudi dva sv. Otona in enega blaženega.

• Oton, sv., † 1220, manjši brat, mučenec (Berard, Oton, Peter, Adjut in Akurzij) - (16. januar)
• Oton Bamberški, sv., † 1139, apostol Pomorjanov (30. junij)
• Oton, bl., † 1158, freisinški škof (7. september)

ter svetnike in blažene s sorodnimi imeni:

• Oto, sv., † ok. 1120, samotar v Arianu pri Beneventu v Italiji (23. marec)
• Oto Neururer, bl., † 1940, tirolski duhovnik, mučenec (3. junij)
• Otokar, sv., 8. st., bavarski menih, brat sv. Adalberta (26. februar)

Oton je bilo ime več rimsko-nemških cesarjev. Po njih je nastal izraz otonska umetnost. Najbolj znan slovenski Oton je bil slovenski pesnik Oton Župančič (1878–1949). Dejstvo, da je imel njegov brat sorodno ime Otokar, je pesnik parafraziral takole: Moj brat je Otokar, jaz sem pa kar Oto.

Januarska številka, ki je tudi božična in jo zato bralci dobite nekaj dni pred praznikom Jezusovega rojstva, je prva številka že 53. letnika naše revije. Je tudi prva številka, ki smo jo pripravili v odsotnosti našega ustanovitelja Franca Boleta, ki je bil zaradi operacije kolka in rehabilitacije ves čas priprave na bolniškem dopustu. Oče urednik, kakor se je podpisoval pod svoje prispevke, se je s prejšnjo številko tudi poslovil od pisanja odgovorov na Pismo meseca. Zahvaljujemo se mu za njegovo dolgoletno skrb, saj je to odgovorno nalogo opravljal od ustanovitve revije pa vse do danes. Odgovori na najbolj značilna pisma so zbrani v dveh knjigah. Ena, Pisma mladih uredniku je še na voljo.

Kakor v vsakem novem letniku, je tudi v tem nekaj novosti. Prvo, povezano s pismom meseca sem že omenil. Druga je povezana z pisanjem Jožeta Ramovša, ki je dobri dve leti pisal o sožitju med generacijami, s posebnim poudarkom na starajočih se ljudeh. Starejšim bo odslej posvečena posebna rubrika, ki bo govorila o skrbi in negi starejših doma. Pisala jo bo Alojzija Fink. Upamo, da bo v prihodnosti dr. Ramovš še pisal za našo revijo o perečem problemu staranja prebivalstva in sožitja med generacijami.

Z novim letnikom se poslavlja tudi dolgoletni sodelavec Janez Keber, ki je več let za našo revijo razlagal pomen imen ter ustaljena rekla ali fraze. Da pa bomo tudi v prihodnosti ohranili rubriko, povezano z jezikom, smo povabili k sodelovanju jezikoslovca dr. Kozma Ahačiča, ki bo tudi odgovarjal na vaše zadrege glede slovenskega jezika. Več o tem si preberite v novi rubriki Sproščena slovenščina.

Z nekaterimi novostmi odgovarjamo na želje in predloge bralcev. Tako je tudi s spremembo na zadnji strani revije. V novem letniku bomo v vsaki številki predstavili župnijske cerkve in omenili podružne, ki so posvečene določenemu znanemu svetniku, ki goduje v tistem mesecu. Dobili smo namreč kar nekaj predlogov, da bi tako predstavili slovenske cerkve.

S koncem leta usmiljenja se končujejo tudi pogovori s p. Andražem Arkom, začenjajo pa se pogovori s sociologom Igorjem Bahovcem o papeževi posinodalni spodbudi Radost ljubezni, ki je namenjena zakoncem in družinam.

Več novosti bo tudi v mladinski prilogi. Prva je rubrika, v kateri bomo ob zbirki uspešnih knjig Youcat iskali odgovore na bistvena vprašanja krščanstva, še naprej bomo nadgrajevali najbolj zanimive vsebine mladih glede vstopanja v odnose. Po končanih nasvetih za zaposlovanje bomo konkretneje predstavili področje retorike in govorništva, saj gre za veščine, ki jih je dobro poznati. Poleg teh vsebin ne bodo manjkale vsebine iz popularne kulture, še najprej smo v stiku z dijaki katoliških gimnazij, ki nam vsak mesec pripravijo odmev njihovega življenja. Tudi z Robertom Friškovcem bomo še naprej obiskovali mladinske skupine in iskali glas mladih. Vsebin, ki nagovarjajo mlade, je precej, smo pa prepričani, da v njih najdejo kaj zase tudi starejši, ki si lahko tudi s pomočjo teh vsebin približajo svet mladih.

Tudi tej številki je priložena naročilnica, s katero lahko komu poklonite naročnino na Ognjišče. Naročnina na versko revijo je odlično darilo. Tako ‘darilo’ bo razveselilo vašega obdarovanca kar dvanajst krat v letu! V začetku novega letnika vam kličem: ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite tudi drugim.

Božo Rustja, odgovorni urednik

priloga

Molitev za mir v duhu Assisija

gost meseca

Miroslav Mozetič

naši preizkušani bratje

Luka Popit

Preberite več: Januar 2017

V Ognjišču redno prebiram temo meseca in pisma in odločil sem se, da vam tudi sam pišem. Zanima me, kakšno je stališče katoliške Cerkve do urejanja intimnih delov človeškega telesa.
Sašo
Vaše vprašanje je nekoliko neobičajno in me je spravilo v zadrego. Zakaj? Ker uradnega stališča Cerkve o tej zadevi ni, saj se cerkveni nauk običajno ne spušča v podrobnosti.
Lahko pa stališče Cerkve ‘povlečemo’ iz njenega učenja o telesu. Telo je nekaj velikega, je tempelj Svetega Duha in ga je ustvaril Bog. Zato smo kristjani dolžni skrbeti za telo, za zdravje, za čistočo in urejenost ter ne škodovati svojemu ali tujemu telesu. Kdor bi si bril intimne dele telesa zaradi zdravja, kožnih bolezni ipd. ne bi delal nič narobe.
Je pa telo lahko tudi izvor zla in poželenja. In v tej luči lahko postane tudi urejanje intimnih delov telesa izvor zla. Če to delamo zato, da bi druge zapeljevali in jih napeljevali v greh, je to nekaj slabega.
Pa tudi s psihološkega vidika je vsaka pretiranost v oblačenju, striženju las ali frizuri problematična. Velikokrat ljudje to počnejo zato, da jih drugi opazijo. Nimajo zdrave samozavesti in da bi zbujali pozornost si lase pobarvajo v najrazličnejše barve ali pa oblečejo oblačilo ekstravagantnih oblik in kričečih barv ...
Predvsem pa se mi zdi važno načelo, da imamo z Bogom osebni odnos, da redno molimo, obiskujemo mašo in prejemamo zakramente zlasti spoved in obhajilo, opravljamo dela usmiljenja in ljubezni do bližnjega (dobrodelnost), beremo Sveto pismo in druge knjige duhovne vsebine in počasi nam bodo stvari, ki jih omenjate, postajale drugotne in jim ne bomo posvečevali toliko pozornosti, ampak bomo posvečali pozornost predvsem stvarem, ki nas preizkušeno vodijo k Bogu.
Božo Rustja

Ognjišče (2016) 12, str. 50

Decembrska številka je tudi adventna številka in zadnja v tem letniku. Z adventom začenjamo novo cerkveno leto, zato smo cerkveno leto tudi predstavili v tokratni prilogi.

Temu Ognjišču so dodane kar štiri priloge: koledar dva kataloga knjig in naročilnica. Prvi je običajni katalog, v katerem predstavimo novosti, ki so izdane v zadnjem letu seveda z vabilom, da si knjige ogledate in jih naročite. Druga priloga je Miklavževa ponudba. Saj smo vam nekaj knjig že predstavili v novembrski številki Ognjišča, a smo vam tokrat pripravili posebno prilogo, ki naj olajša vašo odločitev, da za Miklavža pa tudi za božič ali novo leto podarite dobro knjigo verske vsebine. Žal v ponudbi ne moremo predstaviti vseh knjig, a upamo, da dovolj, da vam olajšamo odločitev. Vse naše knjige si lahko ogledate na spletu in v naših knjigarnah v Kopru, Ljubljani, Kranju, Mariboru in na Ptuju. Več o naročilnici za Ognjišče pa ob koncu tega sestavka.

Tretja priloga je koledar za leto 2017 – ‘Slovenija iz zraka’. Gre za ‘krščanski’ koledar, saj so na njem napisani cerkveni prazniki in godovi. Poleg tega ga krasijo fotografije različnih krajev v Sloveniji. Njihova posebnost je, da so posnete z zraka in sicer z dronom. Fotografije je posnel Janez Kotar. Koledar je darilo za vašo zvestobo Ognjišču.

Koledar nas bo spremljal skozi vse leto, kakor nas bo lahko skozi vse leto spremljala knjiga v dveh delih Svetnik za vsak dan. Gre za novo, razširjeno izdajo knjige, ki je izšla že pred leti in jo je napisal naš urednik Silvester Čuk. V njej so predstavljeni svetniki, ki godujejo na določen dan. Običajno je eden predstavljen obširneje, drugi, ki godujejo na tisti dan, pa nekoliko krajše. Velikokrat je razložen pomen imena in njegova pogostnost v Sloveniji. Napisano je tudi, kateri svetnik je zavetnik raznih poklicev in dejavnosti in kateri svetniki so priprošnjiki v raznih potrebah in stiskah. K temu iskanju na koncu druge knjige pomagajo kazala, v katerih lahko poiščete zavetnike in priprošnjike. Knjiga je tudi bogato ilustrirana in ob besedilu življenjepisa kakega svetnika lahko najdete tudi njegove misli. Iz povedanega lahko vidimo, da je v knjigo v dveh delih vloženo veliko truda in dela in veseli smo tega podviga naše založbe. Oba dela skupaj štejeta kar 848 strani.

Najbrž nobenemu človeku ni lahko odpustiti krivico, ki jo je doživel. V pomoč pri tem nam bosta lahko dve knjigi. Prva Kako odpustiti (avtor Jean Monbourquette) doživlja že drugi ponatis. Govori nam, da je odpuščanje sad procesa, ki vključuje vse človeške sposobnosti. Ne pozabimo, da odpuščanje pomeni, da se osvobodimo tesnobnega nemira, ki ga prinašajo zamere. Več o knjigi si lahko preberete na str. 130. Druga knjiga, Odpuščanje, je novost na našem knjižnem trgu. Avtorja obeh knjig sta v tujini znana pisca duhovnih knjig. Svojega znanja ne črpata samo iz teorije, ampak sta v delavnicah ali pogovoru pomagala ljudem celiti rane, ki jih povzroča neodpuščanje, in jih usmeriti na pot osvobajajočega odpuščanja. Naj dodam, da je pred izidom tudi knjiga Ikona - zgodba o poteh odpuščanja. V njej bo zbrano besedilo, ki jo za istoimensko rubriko letos piše p. Karel Gržan.

V začetku decembra pričakujemo tudi knjigo o ljubljanskem nadškofu Alojziju Šuštarju, ki jo je napisal njegov nekdanji tajnik in sedanji ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. V svojem delu je nadškofa predstavil kot enega od očetov slovenske samostojnosti. Prav v času odločilnih dogodkov (plebiscit, razglasitev samostojnosti in mednarodno priznanje) je bil tajnik nadškofa Šuštarja in je od blizu spremljal te dogodke. Sedaj je napisal spomine nanje, te pa obogatil s pogovori, objavljenimi na te teme v časnikih. V drugem delu knjige je škof Jamnik povabil še nekatere druge sodelavce in prijatelje, da so opisali svoje spomina na nekdanjega nadškofa.

Že zadnjič smo vam sporočili ceno novega letnika Ognjišča v letu 2017. Naj ponovimo bistvene stvari: Cena posamezne številke bo 2,80 €, letna naročnina pri župnijskih uradih bo 30,90 €, za naročnike po pošti pa 31,70 €. Ostanite naročniki Ognjišča! Posamezniki boste prejeli položnice za naročnino proti koncu januarja. Ne pozabite, da je naročnina na Ognjišče lepo darilo, kakor so lepo darilo tudi knjige in druge ponudbe naše založbe. Zato tej številki prilagamo tudi naročilnico, s katero lahko komu poklonite naročnino na revijo. To vaše ‘darilo’ ga bo razveselilo kar dvanajst krat v letu.

Božo Rustja, odgovorni urednik