Doma iz Trsta, star dvanajst let, je odšel od doma in se umaknil v jamo v bližini socerbskega gradu. Tam je dobil posebno moč, s katero je ozdravljal bolnike in oznanjal krščanstvo. Umrl je mučeniške smrti, njegovo telo počiva tržaški stolnici.

Sv. Socerbu so pri nas posvečene tri podr. cerkve, vse stojijo v KP škofiji: na Artvižah (1) (Brezovica), v vasi Socerb (2) (Klanec) in pri Sv. Socerbu (3)  (Podraga). V bližini gradu Socerb je tudi jama sv. Socerba (4), edina podzemna cerkev pri nas.

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 5, str. 107
 

Naslov Pomočnica kristjanov hoče označiti Marijo kot pomočnico in oporo celotnega občestva kristjanov, vesoljne Cerkve. God Marije Pomočnice kristjanov je v bogoslužni koledar katoliške Cerkve uvedel papež Pij VII., ko se je 24. maja 1814 iz ujetništva v Franciji vrnil v Rim in je to pripisoval Materi Božji, h kateri so se verni ljudje zatekali v zaupni molitvi. Kot Pomočnico kristjanov pa so nebeško Mater Marijo častili že davno prej. Na pomoč so jo klicali zlasti v hudih časih. Ko so muslimanski Turki grozili krščanski Evropi je papež Pij V. naročal vernikom, naj molijo rožni venec, po zmagi krščanskega ladjevja v bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571 je uvedel god Rožnovenske Matere Božje, v lavretanske litanije pa je uvrstil vzklik Pomoč kristjanov, prosi za nas! Ob Marijinem naslovu Pomoč kristjanov takoj pomislimo na baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, ki je od leta 2000 narodno svetišče. Po ‘veljavi’ drugo svetišče Marije Pomočnice na slovenskih tleh je župnijska in romarska cerkev na Rakovniku v Ljubljani, katere varuhi so salezijanci – sinovi sv. Janeza Boska, velikega častilca Marije Pomočnice. (sč)
Na sliki: Marijin kip (detajl) v glavnem oltarju cerkve Matere Božje Pomočnice kristjanov na Bregu (župnija Kranj - Drulovka/Breg)

Mariji Pomočnici kristjanov (Devici Mariji Pomočnici, Mariji Pomagaj) je pri nas posvečenih 19 cerkva: pet župnijskih, ena redovna, ena bazilika (narodno svetišče), 12 podružničnih in 36 kapel. – V LJ nadškofiji jih je največ (6); najvažnejša je seveda bazilika in narodno svetišče na Brezjah (1), tri so župnijske: Kranj - Drulovka/Breg (2) Ljubljana - Rakovnik (spodaj) in Ljubno na Gor. (3); Mariji Pomočnici pa je posvečena tudi križniška cerkev (4) (Ljubljana - Sv. Nikolaj); p. c. je na Prtovču (7) (Selca), imajo pa še 11 kapel: Dražica, Plavž, bolnišnica (Jesenice), porodnišnica KR, duh. dom (LJ - Trnovo) Zduša, Bonovec (11), Tamar (12), Dane, pod Bogenšperkom in v Domu za ostarele salezijance na Trsteniku. – V KP škofiji ni nobene ž. c. Marije Pomagaj, imajo pa pet p. c.: Soze (8) (Ilirska Bistrica), Vanganel (9) (Marezige), Log Čezsoški (Srpenica), Vrhovlje (10) (Šmartno v Brdih) in Ratečevo Brdo (Zagorje/Pivki) ter eno kapelo (Idrija). – Tudi NM škofija nima nobene ž. c., Mariji Pomočnici pa so posvečene pet p. c.: Šmarčina (Boštanj), Rodine (Črnomelj), na Visejcu (Hinje), Gorica (Poljane - Dol. Toplice) in Kovačev hrib (Tržišče); in še devet kapel Marije Pomagaj: Dolenjci (13) (Adlešiči), Globočice in Žejno (Čatež ob Savi), Vinja vas (14) (Podgrad), Stari Log (St. Cerkev), Osrečje (Škocjan/NM), Dol. Orle (Studenec) in v Domu star. Trebnje. – V MB nadškofiji je ž. c. sv. Marije Pomočnice v Puščavi (5), imajo pa še štiri kapele: Starošince (Cirkovce), MB-Pobrežje (15) (pok.), Tolsti Vrh (Ravne na Kor.) in Radehova (16) (Sv. Lenart v Slo. Goricah. – V CE škofiji je ž. c. v Zagorju pri Pilštajnu,(6) p. c. je v Dolenji vasi (Videm - Krško), kapela pa na Šavni peči (Marija Širje). – V MS škofiji je deset kapel sv. Marije Pomočnice: Žepovci (Apače), Bratonci (Beltinci), Filovci(17) (Bogojina), Sr. Bistrica (18) (Črensovci), Ščavnica (19) (Gor. Radgona), Banovci in Lukavci (Križevci/Ljutomeru, Matjaševci (Kuzma), Dol. Petanjci (Tišina) in Nedelica (Turnišče). (mč)

Marija Pomočnica, Ljubljana - Rakovnik

 Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2020) 5, str. 115

Misijonar na Japonskem je potoval s hitrim vlakom. Ko je molil brevir, mu je iz knjige padla na tla Marijina podobica. Otrok, ki je sedel njemu nasproti, se je sklonil in jo pobral. Radoveden je vprašal misijonarja: »Kdo je ta lepa gospa?«
Presenečeni misijonar je odgovoril: »Moja mama!«
Deček si je tedaj pozorno ogledal obraz duhovnika, nato pogledal podobico in dejal: »Nista si dosti podobna!«
Misijonar se je nasmehnil: »Lahko ti zagotovim, da se vse življenje trudim, da bi ji bil podoben. Vsaj malo.«

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 5 (2018), 67.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let..

Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro. (Mt 15,21-28)

Ti imaš prav. Ne jaz. Ker si ti Bog, jaz pa človek.
Ta čudni dogodek s Kanaanko je pravi učbenik ponižnosti, zaradi napačnega razumevanja, kaj ta tako zanemarjena vrlina sploh je. Ker smo si jo nekoč razlagali v duhu krščanske pohlevnosti in sklanjanja vratu pod zapovedmi velikih, ker smo jo razumeli kot tiho prenašanje krivic in samozatajevanje, malodane samozaničevanje, zatiranje samega sebe, smo se ji v duhu sodobnega poveličevanja samega sebe seveda z navdušenjem odrekli. Iz niča smo postali vse, iz smeti bog.
In smo dobili svet brez Boga, pardon, svet, v katerem je človek stopil na njegovo mesto. Svet brez meja je to, svet, v katerem lahko počneš, kar želiš, le da se človek kot bog ni najbolje izkazal. Poglejte opustošenje, ki ga človek pušča v imenu svoje svobode, poglejte, kakšnega zla je sposoben, kakšne krvoločnosti. Svet brez morale, svet, ki mu vlada dobiček in imperativ rasti brez brzdanja, to je svet, v katerem se človek igra boga: svet neizmernega bogastva – in svet neizmerne revščine, uničenja in smrti.
V začetku, ko je Bog ustvarjal svet – tako pravi judovsko-krščanski pogled –, ga je ustvaril tako, da je postavljal meje: »Bog je ločil svetlobo od teme« (1 Mz 1,4). Ne samo stvarstvu, tudi človeku jih je postavil: »Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl« (1 Mz 2,16-17). Drugače povedano: ne moreš prav živeti, če se ne zavedaš svojih meja. Če ne veš, da so stvari, ki se jih ne dotika, da so zakoni, ki se jih ne sme prekršiti, da so prostori, kamor se ne sme stopiti. Da so nekatere stvari svete.
Da si človek in ne bog.
Ko človek to spoznanje prekrši, ko stopi čez meje, se ves red poruši. Vedno je tako. Kadar človek hoče biti bog in ne človek. Čudež, ki drži red v stvarstvu, je ponižnost, samo zavedati se, kdo sem v resnici in katero mesto mi pripada, realno, brez poniževanja in poveličevanja. Mesto človeka, ki lahko vpije, lahko moli, lahko prosi za drobtinice. Ali mu drobtinice z mize pripadajo, pa ni več njegova stvar. Prav tako ne, če te pripadajo komu drugemu. Biti na svojem mestu, to je ponižnost. Priznati, da je še nekdo Drug in da ima bolj prav kakor jaz. Spoštovati red stvarstva, klanjati se moralnim zakonom, klanjati se svetemu v tem svetu, tistemu, kar ni od tega sveta, klanjati se nečemu, kar je večje od mene in moje svobode, to pomeni imeti Boga. To pomeni biti človek.
Nič bolj zdravilnega ni od spoznanja, da si v življenju tam, kjer moraš biti. In njena hči je ozdravela tisto uro.

M. Rijavec: MP čudež, v: Ognjišče 5 (2024) 73.

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022.

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Vstani!
In utrujene noge zaplešejo.
Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: No, pridi!
In nenadoma zagledamo cilj.
Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Zdaj pojdi!
In začetek je uspešen.
Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Saj zmoreš!
In brž začutimo moč.
Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Vstani!
In proži roke proti nam.
Vedno je tukaj Nekdo,
ki pravi: No, pridi!
In nas prisrčno objame.

W. Klevinghaus, Pogled v nebo, v: Ognjišče 6 (2017), 55.

Ob zlatem jubileju Ognjišča je nastala knjižica z izbranimi molitvami zadnjih dvajsetih let. »Prava molitev mora biti ponižna, saj je pogovor revne stvari s Stvarnikom; zaupna, ker verujemo, da je Stvarnik naš ljubeči Oče; vztrajna, ker je znamenje zvestobe; in zbrana, ker je izraz spoštovanja prosilca do Dobrotnika. Molitev je lahko prošnja, zahvala, lahko tudi češčenje, občudovanje Božje lepote, dobrote in veličine,« je zapisal knjigi na pot Silvester Čuk, ki molitve od vsega začetka izbira, prevaja in pripravlja.
Lepo pravilo za kristjanovo molitev je dal francoski zdravnik in spreobrnjenec Alexis Carrel. V svoji knjigi o molitvi je zapisal: »Da prav moliš, je odvisno od tega, kako živiš. Da prav živiš, je odvisno od tega, kako moliš.« To se zdi na prvi pogled začaran krog, vendar ni tako. Te besede hočejo povedati, da mora prava molitev izhajati iz življenja in naše življenje oblikovati. Naj tako usmerjajo naše misli in dejanja tudi molitve iz pričujoče knjige.

pripravlja: Marko Čuk

V enem od Ognjišč sem zasledila podatek, da je na Slovenskem 2.386 cerkva. Od teh je zelo veliko posvečenih Materi Božji in mnoge od njih veljajo za božjepotne. Kdo jim lahko ‘uradno’ daje ta naziv?
(Veronika)

Na naših tleh stoji 326 cerkva, ki so posvečene Mariji. Lahko rečemo, da jim naziv božjepotne ‘neuradno’ dajejo prav verni ljudje, ki jih obiskujejo kot romarji. Mnoge je predstavil Franci Petrič v svojih petih knjigah Duša, le pojdi z mano (2000). ‘Uradno’ potrditev pa določa Zakonik cerkvenega prava (kan. 1230–1234), ki pravi: »Božjepotno svetišče se imenuje cerkev ali drug svet kraj, kamor zaradi posebne pobožnosti z odobritvijo krajevnega ordinarija romajo številni verniki … Krajevni ordinarij je pristojen za potrditev statuta škofijskega božjepotnega svetišča; škofovska konferenca za statut narodnega božjepotnega svetišča; samo sveti sedež pa za statut mednarodnega božjepotnega svetišča.« Slovensko narodno božjepotno svetišče je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, glavna škofijska pa so: Petrovče (Celje), Sveta Gora (Koper), Brezje (Ljubljana), Ptujska Gora (Maribor), Turnišče (Murska Sobota), Zaplaz (Novo mesto). ZCP naroča, naj se v božjepotnih svetiščih vernikom obilneje oskrbijo sredstva odrešenja, zlasti z obhajanjem svete evharistije in svete pokore. (sč)
Silvester Čuk, Ognjišče (2017) 05, str. 48

... biti birmanski voditelj je včasih res noro dobro, drugič pa ti je odveč. S tem ni nič narobe. To je povsem normalno. Bistveno je, kako se boš s svojo nalogo soočil! Skupaj z Jezusom lahko pripelješ svoje birmance do prejema zakramenta zelo na hitro in površno ali pa se stvari lotiš zares. Nisi sam!

Da birmanske skupine ne bodo same sebi namen (in da se boš na srečanjih dobro imel tudi ti), poskusi takole:

RAZIŠČI SVOJE POSLANSTVO.
Biti birmanski voditelj ni najprej naloga ali obveznost – je služenje. Vedno ko je kriza, ko se ti ne ljubi lotiti priprave na birmansko skupino, pomisli, da delaš dobro za druge. Ti si korak pred njimi, zato jih zmoreš voditi. Sveti Duh je na tvoji strani. :) Deluje tudi tam, kjer tega sploh ne pričakujemo. Svojega dela se loti odgovorno, saj je pomembno, kako ga boš opravil. Birmanci so v tvojih rokah – zato se dobro pripravi in moli zanje. Pa še to: na birmanskih urah ne rastejo le tvoji birmanci, rasteš tudi ti!

PRIPRAVI SE NA BIRMANSKO URO.
Se ti Sveto pismo zdi preobsežno? O katekizmu pa nimaš pojma? Youcat – Priročnik za voditelje te bo usmerjal k pomembnim odlomkom iz Svetega pisma in Youcata. O Bogu in poti k birmi veš že precej več, kot se ti morda zdi. Da pa ne boš preveč v zadregi, ti Youcat – Priročnik za voditelje za vsako uro prinaša kratko teološko razlago, podano na preprost, mladosten način. Čas za branje in pripravo si vzemi kakšen dan pred srečanjem, da se podatki naložijo v tvoje možgane, tako Bogu daš priložnost, da preplete tvoje misli in ti pomaga priti do zaključkov in idej za delo z birmanci.

• 1. Za birmance je tu Youcat – Birma, ki neposredno nagovarja mlade iz tvoje birmanske skupine in jim nazorno, kot v romanu z dvanajstimi poglavji, razloži, za kaj gre pri pripravi na birmo.
  
  
• 2. Za voditelje pa je na voljo priročnik, kjer najdeš že v celoti pripravljene načrte za birmanske ure, ki so popolnoma skladni z dvanajstimi poglavji iz Youcat – Birme. Poleg tega ima vsako poglavje dodan članek s teološko podlago, ki ti kot birmanskemu animatorju posreduje potrebno predznanje.

Ves material te vodi k raziskovanju teme (da sam razumeš, kar deliš birmancem, in to počneš res suvereno), svetuje ti primerne odlomke iz Svetega pisma in te usmerja h katekizmu za mlade. V priročniku sta za vsako temo pripravljena tudi dva različna učna načrta za birmanske ure: eden težji, drugi lažji – ti svoje birmance najbolje poznaš in boš lahko izbral pravega zanje.
Youcat gradiva želijo biti aktualna, zato te priročnik spodbuja, da v svoje ure vključuješ izseke iz filmov, animacij, sodobno glasbo. V priročniku najdeš konkretne primere in namige, kako jih uporabiš na srečanjih.
Na koncu vsakega poglavja pa dobiš še gradivo, ki ga lahko skopiraš in uporabiš. V tej rubriki smo ga nekaj že predstavili, do konca leta pa ga bomo gotovo še nekaj.
Ta priročnik ti daje na razpolago obsežno bazo idej, predznanja, namigov, konkretnih delovnih listov, zasnovo birmanskih srečanj, ki ji lahko popolnoma slediš. Če pa kar prekipevaš od idej, uporabiš le en del, drugo pa si zamisliš sam. Začni s pripravami in videl boš, da se splača. Odkrivanje Boga je carsko.

POMEMBNEJŠI KOT VES TA MATERIAL PA SI TI
Za svoje birmance si namreč ti obraz priprave na birmo in s tem največkrat tudi obraz Cerkve. Pri tem ne podcenjuj svojega vpliva. Če boš pri vodenju birmanske skupine verodostojno in odprto zastopal svojo vero, bo to naredilo vtis na tvoje mlade. Tudi tedaj, ko jih cerkveni nauk morda ne bo takoj prepričal.
Delo birmanskega voditelja oz. animatorja je zelo odgovorno. Zato v svoj čoln vzemi Jezusa. Navsezadnje gre pri vsem skupaj za njegovo Cerkev. In brez njega tako ali tako ne bo šlo. Zato je smiselno, da za svojo birmansko skupino tudi redno moliš. Tedaj, ko stvari ne potekajo preveč dobro, pa tudi takrat, ko je vse čudovito.
Pa še to: poišči duhovnega voditelja, ki ti bo pomagal, ko boš v osebni stiski ali ga boš lahko poklical, če bodo vsebine zate prezahtevne. Dogovorita se za redna srečanja.

M. Pezdir Kofol, Veroučne strani, v: Ognjišče 5 (2017), 86-87.

Bill je bil odličen podjetnik, a se je zaradi prenapornega dela vdal pijači. Ločil se je od žene in zapustil družino. Tudi njegovo podjetje je propadlo. Ko je nekega dne hodil po cesti, je na tleh zagledal zakrivljen, rjast žebelj. Prišlo mu je na misel, da je podoba njega samega. Pobral je žebelj in ga dal v žep. Doma je vzel v roke kladivo in ga začel ravnati. Potem ga je očistil rje. Postavil ga je ob nov žebelj in videl, da je težko ugotoviti razliko med njima. Prešinilo ga je spoznanje, da se lahko, podobno kakor ta žebelj, tudi on zravna in očisti. Zavedal se je, da ne bo lahko, vendar mu je uspelo.
Danes je Bill spet s svojo družino in uspešno opravlja gradbene posle. Tisti rjasti in zakrivljeni žebelj mu je odprl oči, da lahko na novo začne svoje življenje.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 5 (2023), 41.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.