»Ime Pavlina Pajk je blagovna znamka slovenskega ženskega romana,« je zapisal Miran Hladnik (v knjigi Pozabljena polovica – o ustvarjalnih ženskah na Slovenskem). »Ta žanr opredeljujejo naslednje zakonitosti: glavna oseba je mlada, lepa in sirotna gospodična, katere položaj spominja na Pepelko, zavezana je visokim moralnim standardom, nikoli ne prelomi dane besede, nerazrešljive čustvene zagate pa se praviloma razrešijo v bolezni. Ljubezenska razmerja se pogosto spletejo v trikotnik, ki se nazadnje srečno razdre v korist poroke.« Kot pisateljica je bila izredno plodovita in v tem pogledu se je z njo lahko kosalo le malo moških.
Njene povesti in romani so nastajali pod vplivom nemške družinske povesti in slovenski kritiki so do njih zavzeli odklonilno stališče. Literarni zgodovinar Anton Slodnjak je priznal njen pisateljski talent, ki bi se lahko lepo razvil ob razumnem mentorju. France Koblar je pravično presodil pomanjkljivosti in odlike njenega pisanja in priznava: »Kot zastopnica družinske in zlasti ženske povesti si je s svojo vztrajnostjo in precejšnjo oblikovalno močjo utrdila svojstveno mesto v našem slovstvu.«
Varuhi kulturne dediščine
Prvega od dveh muzejev, ki ju povezuje načrt (O)živela kultura – Muzej Železniki, smo vam predstavili v 2. številki letošnjega Ognjišča. Tokrat je na vrsti Muzej Žiri. Njegovi začetki segajo v leto 1970, torej je leto dni mlajši kot muzej v Železnikih. Leta 1970 je bil v Žireh ustanovljen pododbor Muzejskega društva Škofja Loka iz katerega se je leta 1975 rodilo samostojno Muzejsko društvo Žiri.
Ustanovnim članom so pri postavitvah štirih stalnih zbirk pomagali strokovnjaki iz Loškega muzeja. Tako postavljene razstave (galerija s stalno zbirko žirovskih slikarjev, narodnoosvobodilna zbirka, čevljarska in klekljarska zbirka) so bile na ogled do začasnega zaprtja muzeja zaradi gradbenih del.
Muzej še vedno domuje v prenovljeni Stari šoli, v nekdanjem kmečkem dvorcu iz 17. stoletja. Podobo enonadstropne baročne stavbe z lepo obdelanim pročeljem in notranjostjo je dobil na začetku 19. stoletja. Po letu 1865 je bil dvorec preurejen v šolo, ki je tu delovala do 1. svetovne vojne, po drugi svetovni vojni pa je bil dvignjen za eno nadstropje. Tako je nekoč staro vaško jedro pomembno stičišče članov Muzejskega društva Žiri, ki je tudi varuh muzeja. Deluje ob podpori občine Žiri.

mladinska priloga
Katera pot je prava?
priloga
Nesmrtni William Shakespeare
gost meseca
Pet obrazov Radia Ognjišče
No, če je slabega zdravja, naj pride k meni in bo umrl z mano.
Kardinal Loris Capovilla
»Morate mi oprostiti mojo globoko, neustavljivo ganjenost,« je dejal 98-letni nadškof Loris Francesco Capovilla, ko mu je kardinal Angelo Sodano, dekan kardinalskega zbora, kot poslanec papeža Frančiška 1. marca 2014 izročil škrlatni kardinalski biret in prstan. Za kardinala ga je imenoval papež Frančišek 12. januarja skupaj z drugimi osemnajstimi nadškofi in škofi, katerim je kardinalska znamenja podelil 22. februarja v baziliki sv. Petra v Rimu. »Vsem, ki so mi po papeževi razglasitvi 12. januarja izkazali pozornost, sem poslal nekaj vrstic. Napisal sem jim: "Ubogi sobojevnik Janeza XXIII. bom po sklepu papeža Frančiška pridružen kardinalskemu zboru. Prav dobro se zavedam svoje majhnosti in me je strah. Ljubeznive in evangeljske besede služabnikov Cerkve, pred katerimi se počutim kot kobilica, med opogumljajo in tolažijo. Prosim, da molite zame. Jaz bom molil za vas. Nazadnje vas vse kleče prosim, da me blagoslovite."« Za kardinala je bil povišan, ker je "vse svoje življenje zvesto služil Cerkvi", kot je dejal papež Frančišek.
Karel Gržan je pričel s pisanjem nove rubrike Začinjeno za življenje, kjer skozi zgodbo poda recepte za rast v odnosu. Poleg tega se na teh straneh znajde pravi kulinarični recept.
V letu, ko v hiši Ognjišče slavimo okrogle jubileje, sem se na pogovor odpravil med kolege na Radio, ki letos obhaja dvajset letnico delovanja. Povedali so nekaj zgodb o svojih začetkih na Radiu in o svojem delu, ki se je v teh letih delovanja Radia tudi precej spremenilo.
Aprilska številka Ognjišča prihaja med nas sredi postnega časa, zato je tudi postno obarvana. Vabi nas, naj vztrajamo v postnih odpovedih, ki smo si jih zadali. Še enkrat bi vas spomnili na dva križeva pota, ki smo ju izdali letos. Pot ljubezni do konca je ponatis 'zbirke' sedmih križevih potov in po katerih ste mnogi spraševali. Drugi Križev pot z razmišljanji blažene Terezije iz Kalkute je po obsegu skromen, a z bogato vsebino. Molitev križevega pota nam bo približala Kristusovo trpljenje, obenem pa bomo v novi luči gledali tudi na svoje življenjske preizkušnje.
Post je predvsem čas priprave na veliko noč. Tudi v naši založbi. Tako smo oddali v tisk knjigo Velika noč z ugankami. Knjiga je nekakšna sestra Božičnih dejavnosti. V njej so dejavnosti za otroke (uganke, poveži točke, izloči vsiljivca, ugani razliko, labirinti ...). Vseuganke in dejavnosti se vsebinsko nanašajo na veliki teden, veliko noč in velikonočni čas. Otrokom bo približala dogodke največjega krščanskega praznika.
Pred veliko nočjo smo izdali novo serijo velikonočnih čestitk. Gre za različne motive: od umetniških upodobitev vstajenja do fotografij pirhov in drugih velikonočnih motivov, vseh je 12. Komplet teh čestitk stane 4,10 €, kar pomeni več kot 30% ceneje, kot če kupite posamezno čestitko, ki stane 0,50 €. Prav je, da svojim znancem za največji krščanski praznik voščimo z lepo voščilnico. Več o čestitkah si lahko preberete na str. 16.
Stopamo v pomladne mesece, ki so tudi čas prvih obhajil in birm. Zato vam že v tej številki na str. 120 predstavljamo ponudbo, predvsem knjige, ki so primerne za darilo ob birmi in obhajilu. Prihodnji mesec bomo v posebni prilogi prestavili širšo ponudbo Ognjišča: naše knjige in druge primerne spominke in pozornosti ob zakramentih. Prav tako tudi že pripravljene darilne pakete, ne samo za birme in obhajila, ampak tudi za krst. Priporočamo vam, da za obdarovanje naročate te pakete (najdete jih v naši spletni knjigarni), saj so tako sestavljeni, da je v njih več različnih stvari. Zdi se nam modro, da vsak paket vsebuje kakšno nabožno podobo ali rožni venec in knjigo. Današnji birmanci in prvoobhajanci dobijo veliko daril, najbrž pa ne tistih, ki bi jih spodbujala k verski rasti. To vrzel želimo zapolniti z našimi paketi in ponudbo verskih knjig. Pripravili smo tudi papirnate darilne vrečke, v katere boste lahko dali darilo.
Veseli smo, da vam lahko ponudimo že četrti ponatis knjige v obliki torbice Otrokovo prvo Sveto pismo. Namenjeno je prvemu srečanju najmlajših s Svetim pismom. Njegova preprosta vsebina in privlačna oblika v obliki torbice – pa tudi otrokom prijazne ilustracije – so vas prepričale, da vedno znova segate po njej.
V tem Ognjišču se hvaležno spominjamo dolgoletnega sodelavca psihoterapevta Bogdana Žorža. Po kratki, a težki bolezni se je poslovil s tega sveta. Do zadnjega je pisal, tako bo še po njegovi smrti izšlo nadaljevanje rubrike Pot do Boga – preko gora. Med bralci je vzbudilo veliko zanimanje njegovo razmišljanje Veselite se življenja, ki ga je napisal z bolniške postelje, kjer je opisal svojo izkušnjo bolezni. V sodelovanju z njim smo izdali več knjig s članki, ki jih je objavil v Ognjišču, in bralci ste jih lepo sprejeli. Tudi razmišljanja v rubriki Pot do Boga – preko gora bomo v prihodnosti izdali v knjigi.
Božo Rustja
odgovorni urednik
LETA 1813 ROJEN DAVID LIVINGSTONE
ŠKOTSKI MISIJONAR IN RAZISKOVALEC († 1873)
Škotski misijonar David Livingstone je v letih od 1841 do 1873 odkril in raziskal prostrana področja v južni in vzhodni Afriki; prvi je raziskoval v porečju reke Zambezi in odkril Viktorijine slapove, jezero Njasa in več drugih jezer. Kot največji britanski raziskovalec Afrike, ki je največ prispeval k raziskovanju te celine, je pokopan v westminstrski katedrali v Londonu. Po njem se imenuje mesto v Zambiji v bližini Viktorijinih slapov.
LETA 1927 ROJEN JOŽKO BENEDETIČ
DUHOVNIK, DUHOVNI VODITELJ, VZGOJITELJ († 1993)
Rojen v Vipolžah v Goriških Brdih, bogoslovje je začel v Gorici, nadaljeval in končal pa na Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1951 je bil posvečen v duhovnika in bil prvih enajst let župnik v Šmartnem v Goriških Brdih, župnijo je duhovno prenovil in obnovil cerkev. Potem je bil štirinajst let spiritual (duhovni voditelj) v Malem semenišču v Vipavi. V tem času je doživel razcvet duhovnih poklicev in več sto fantom pomagal odkriti in preveriti duhovni poklic. Leta 1977 je prišel za župnika v Solkan, kjer je devet let gradil duhovno cerkev, iskal in vzgajal nove sodelavce. Leta 1986 je postal duhovni voditelj bogoslovcev v Ljubljani in z veliko ljubeznijo in predanostjo oblikoval duhovno podobo mlajših duhovnikov. Veliko je tudi pisal, predvsem članke duhovne in pastoralne vsebine v reviji Božje okolje in Cerkev v sedanjem času ...
njegove misli:
- Knjiga je moja njiva in moj vinograd.
- Semenišče je najlepši vrt naših škofij, z vseh delov naše domovine je tu zbran najlepši cvet mladosti. To je dvorana zadnje večerje, kjer se izbrani pripravljate na premagovanje samega sebe, na kraljevo službo.
o njem:
- Bil je odličen duhovnik, zvest Bogu, Cerkvi in našim ljudem. Celo življenje se je z neprestanim branjem in študijem izpopolnjeval v teologiji. Trdno je bil zasidrav v veri svojih prednikov ... s pomočjo bogatega duhovnega življenja je iskal dušnopastirske rešitve za sedanjost, v vsej odprtosti za prihodnost. (škof Metod Pirih)
LETA 1932 UMRL IGNACIJ HLADNIK
SLOVENSKI SKLADATELJ IN ORGANIST, AVTOR HIMNE SLOVENSKE VERNOSTI (*1865)
Prešernova zdravljica, ki jo je uglasbil Stanko Premrl, je bila izbrana za slovensko državno himno. Za "himno slovenske vernosti" pa bi lahko izbrali pesem Marija, skoz' življenje, tako zaradi vsebinsko bogatega besedila Luke Jerana, kakor tudi priljubljene melodije Ignacija Hladnika. Ne moremo si predstavljati večje verske slovesnosti na Slovenskem, ki se ne bi zaključila s to mogočno pesmijo, katere skladatelj je umrl na današnji dan.
... več o njem si preberite v obletnici meseca 09_1995
LETA 1939 UMRL FRANC KOVAČIČ
DUHOVNIK, FILOZOF, TEOLOG IN ZGODOVINAR (* 25. MAREC)
Za mariborsko nadškofijo je bilo leto 2009 "Slomškovo leto" v spomin na zgodovinsko dejanje bl. Antona Martina Slomška, ki je sedež škofije iz Št. Andraža v Lavantinski dolini na Koroškem leta 1859 prenesel v Maribor. Življenje in delo škofa Slomška je lepo predstavil zgodovinar Franc Kovačič v knjigi Služabnik božji Anton Martin Slomšek, ki je izšla (v dveh delih) pri celjski Mohorjevi družbi leta 1934 in 1935.
LETA 1905 ROJEN MILE KLOPČIČ
PESNIK IN PREVAJALEC († 1984)
Med najbolj znana besedila pesnika Mileta Klopčiča spada pesem Mary se predstavi, v kateri je združil motiv ločitve od idiličnega kmečkega sveta z nacionalnim vprašanjem izseljenstva. To je občutil na lastni koži, saj mu je zibelka tekla v Franciji, kjer je delal njegov oče kot rudar.
njegovi verzi:
- Preveč nikar ne izprašuj! / V Detroitu sem doma, 14 sem stara, / z imenom Mary. Če spomin ne vara, / bila rojena sem nekje ob Savi. / A res ne vem, kako se kraju pravi, / tako je daleč in ves tuj. // Če bi hoteli, naj še več povem, / bi zmedli me, to vam priznam. / Odkar smo dom svoj zapustili, / smo ga otroci pozabili. / Kako bilo je, več ne vem, / in rodnih krajev ne poznam. // A mati pravi, da je tam lepo, / da stanovali smo v dolini, / v naselju majhnem pod goro. / V pobočjih v soncu njive so ležale, / ob vodi dan in noč so mleli mlini / in stope so do zore topotale. (Mary se predstavi)
iskalec in zbiralec Marko Čuk
Podkategorije
Danes godujejo
![]() |
BERNARDIN, Bernad, Bernard, Bernhard, Bernd, Bernardo, Bero, Berko, Dino, Dinko, Narde, Nardo; BERNARDINA, Bernada, Bernadka, Bernarda, Bernardka, Bernardica, Bernardika, Dina, Dinka, Narda, Nardina |
![]() |
HILARIJ, Hilari, Hilar, Hilo, Lere, Lari, Laris, RADO, Radovan, Rade, Radoslav, Vesel, Veseljko, VESELKO, Vesko, Veso; HILARIJA, Lala, RADA, Radoslava, VESELKA, Veselka |
![]() |
ANASTAZIJ, Anastas, Anastazijan, Nastja, Nasto, Staš, Staško, Stašo; ANASTAZIJA, Asja, Asta, Nasta, Nastia, Nastasja, Nastja, Staša, Staška, Tasja |
![]() |
TEODOR, Božidar, Boško, Božo, Darko, Dore, Dorotej, Fedja, Fedor, Feodor, Fjodor, Teo, Todor |
![]() |
TEODORA, Dora, Dorica, Doroteja, Fedora, Tea, Teja, Toda, Todora |
![]() |
AVREA, Avrelija, ZLATA, Zlatka; Avrelij, Zlatko, Zlato |